Praznujemo praznik sv. Janeza Boska, očeta, učitelja in prijatelja mladih. Ob tej priložnosti nam sedanji don Boskov naslednik Angel Fernandez Artime daje vezilo za letošnje leto z naslovom: »Smo kot kvas v današnji človeški družini.«
Jezus pravi, da je Božje kraljestvo kot kvas, ki ga žena zamesi v merico moke in prekvasi vse testo … »Peščica kvasa skvasi vse testo« (Gal 5,9). Krstna milost, ki je notranja moč Jezusa Kristusa samega, nas napravlja za kvas nebeškega kraljestva.
Prvi kvas don Boskovega oratorija je bila Marjeta Occhiena, don Boskova mati. Mnogi mladi so ga zapustili, ostala je le mati, ki je vse prekvasila s svojo dobroto. Mati Marjeta je dostikrat morala dejansko delati čudeže, da je nahranila vse fante, ki so bivali v Valdoccu. Janezu Bosku in fantom je stala ob strani 10 let … številni so odšli. Ona pa je delovala kot kvas. Njena molitev je bila kvas. Z njo je pomnožila blagoslov vsakdanjega dela.
V don Boskovem oratoriju je bila pekarna. Ko je don Bosko 1852 gradil cerkev sv. Frančiška Saleškega, je pod njo naredil jedilnico, kuhinjo in pekarno. V letu 2020 je bil prenovljen don Boskov muzej in takrat so ponovno odkrili te dolgo neznane prostore, ki so bili zaprti. Odkrili so nov pomen oratorija, ki je deloval kot kvas za lačne. V tisti skromni pekarni pod zemljo so vsak dan napekli preko 1.000 kg kruha in hranili reveže. Sami fantje so bili peki. Znali so kvas dodajati testu. Razumeli so, da oratorij ni samo zanje, ampak za vse uboge.
Kvas don Boskove karizme v svetu zla je Akash Bashir, pričevalec trdnosti in miru. Prvi Pakistanec, ki je v postopku beatifikacije. 15. marca 2015 se je žrtvoval, da bi samomorilskemu napadalcu preprečil pokol v cerkvi sv. Janeza v Lahoreju. Star 20 let, študent na Don Boskovem tehničnem inštitutu v Lahoreju in prostovoljec pri varovanju. Najbolj presenetljiv je stavek, ki ga je izrekel atentatorju, preden se je razstrelil: »Umrl bom, a ti ne bom dovolil vstopiti v cerkev« izraža močno vero in junaški pogum pri pričevanju o ljubezni brez mere. Kakšen pogum tega preprostega mladeniča, ko se je soočil z zlom in se bojeval proti morilskemu nasilju. Nedvomno je zgled za vse mlade kristjane po svetu.
Delujmo kot kvas! Mnogo gojencev (alumnov) naših ustanov in oratorijev deluje kot kvas v politiki, zdravstvu, šolstvu, podjetništvu … To je vabilo in želja vrhovnega predstojnika, da po don Boskovi vzgoji postajamo ljudje prihodnosti, vzgajamo mlade za prihodnost, da delujemo in smo kot kvas navzoči v vseh porah družbenega in političnega življenja.
To pomeni, da delujemo:
- V majhni količini. Biti kot kvas v majhni količini pomeni udejanjati ljubeznivost. Kvas deluje pozitivno in izboljšuje testo. Majhna količina ljubeznivosti ima v sebi neizmerno moč spreminjanja okoliščin.
- Od znotraj navzven. Biti kot kvas pomeni, ki deluje od znotraj navzven, pomeni, da okrog sebe širim upanje in veselje. Zastavim svoje življenje, izobrazbo, študij, delo za to, da bom gradil bolj pravičen, prijaznejši in bolj bratski svet.
- V slogu neopaznosti in prilagodljivosti. Biti kot kvas v slog neopaznosti in zmožnosti prilagajanja pomeni, da sem ponižen in velikodušen. Biti kvas ne zahteva kakšnega posebnega, izjemnega junaštva, ampak le – a že to je veliko – da uporabim svoje darove in talente tam, kjer je največja revščina, kje je življenje najbolj prizadelo, da pomagam tistim, ki imajo manj možnosti.
Naj zaključim z don Boskovo misijo, ki gre v smeri prispodobe kvasa: »Veliko naredi, kdor dela malo, če dela to, kar je njegova dolžnost.« Naša naloga v svetu torej ni veliko delati, da bomo veliki in slavni, ampak delovati kot kvas, da postanemo s Kristusom vmeseni v človeško družino in postajamo užiten kruh za življenje sveta.
Mag. Marko Košnik, salezijanski inšpektor