Časopis La Stampa je 22. januarja 2024 objavil celotno besedilo papeževega pisma mladim »Geslo veselja«, v katerem predstavlja novo različico Youcata, Katekizma katoliške Cerkve, namenjenega novim generacijam. Papež priporoča, da si zastavimo vprašanje sv. Alberta Hurtada: »Kaj bi storil Kristus na mojem mestu?«
»Ljubezen je glavni razlog za obstoj Cerkve.« Tako začne papež Frančišek pismo »Geslo veselja«, ki ga je objavil časnik La Stampa, in ga naslovi na mlade po vsem svetu, da bi predstavil Youcat, Katekizem katoliške Cerkve, namenjen mladim generacijam. Papež pojasnjuje, da je ljubezen, o kateri govori, tista, ki jo ima Bog Oče do vsakega človeka in ki jo je svetu razodel po Jezusu. Obstaja pa tudi druga oblika ljubezni, o kateri želi govoriti: tista, ki jo imamo kot verniki do Jezusa: »On je središče našega srca. Pravzaprav, kako naj ne čutimo resnične naklonjenosti do Njega, ki nas je naredil za udeležence Očetove ljubezni, od katere si je nemogoče predstavljati večjo?« piše papež. »Vernik torej vedno ljubi Jezusa. Tako razumemo razlog, zakaj je prava oblika, da postaneš kristjan, srečanje.«
Po Frančiškovih besedah je srce krščanskega življenja prav to: srečanje s Kristusom in vzljubitev Kristusa: »Mi, že odrasli v veri, ne moremo, da ne bi govorili o Jezusu,« nadaljuje, »ga predstavili in se ga trudili predstaviti tistim, ki še niso imeli te priložnosti.«
Srečanje torej, ki ga je treba mladim predlagati tudi s katekizmom: »To je sladko veselje evangelizacije,« pojasnjuje papež, »veselje prinašanja Jezusove ljubezni vsemu svetu«. »No, prav iz take ljubezni se je rodila ta lepa knjiga, ki jo imate v rokah, ljubezen do Jezusa, ki jo verniki nosimo v sebi,« je poudaril Frančišek. Ko je spregovoril o novi različici katekizma, je povabil, »k zaupnemu prebiranju to knjige. Zares, upam si trditi: ljubi to knjigo, saj je sad ljubezni.«
Frančišek spominja na besede, ki jih je Benedikt XVI. zapisal v predgovoru prve izdaje Youcata: »Ta knjiga je prepričljiva, ker nam govori o naši lastni usodi in se zato tesno dotika vsakega izmed nas,« je zapisal. »Zato vas rotim: strastno in vztrajno preučujte katekizem! Zanj žrtvujte svoj čas! Preučujte ga v tišini svoje sobe, berite ga skupaj, če ste prijatelji, oblikujte študijske skupine in mreže, izmenjujte ideje na internetu. V vsakem primeru ostanite v dialogu o svoji veri!« Povabilo, ki ga Frančišek posvoji, ko spomni, da vsi potrebujemo Jezusa: »Nikoli ne izgubite povezave z Njim, ne izgubite povezave z osebno zgodovino in z zgodovino vsega človeštva.«
Frančišek svoje pismo mladim nadaljuje z razkrivanjem skrivnosti, naj nikoli ne izgubimo povezanosti z Jezusom, skrivnosti, ki jo je razodel že sv. Albert Hurtado, Čilenec po rodu, ki se je pred odločitvijo ali izbiro vedno vprašal, kaj bi Jezus storil na njegovem mestu: v šoli, na ulici, na univerzi ali v službi. »To je geslo za resnično živahno in veselo življenje,« pravi papež, »ko gledamo in presojamo, kaj se dogaja in za odločitve, ki smo jih poklicani sprejemati z istimi očmi, občutki in držo, kot jo je utelešal Jezus.«
Za dosego tega cilja Frančišek poleg marljivega študija katekizma, pogostega branja evangelijskih strani in vsakodnevne molitve priporoča vse elemente, ki pomagajo »prenesti« Jezusovo držo v naša srca in um, ki nas dela vedno bolj sposobne ne le odgovarjati na vprašanje, kaj bi Kristus storil na mojem mestu, ampak se odločati, da bomo delovali v skladu s tem odgovorom,« poudarja papež, ki mladim želi to novost življenja, to polnost življenja: »Nikoli ne pozabi: Kristus živi. On je naše upanje in najlepša mladost tega sveta«, sklene Frančišek z odlomkom iz apostolske spodbude Christus vivit: »Vse, česar se dotakne, postane mlado, postane novo, se napolni z življenjem.«
Vir: Vatican News; foto © Vatican News; povzeto po ANS