Tudi letos je Don Bosko Istanbul organiziral priljubljen program prostega časa za begunske otroke. Poletje v Don Boskovem učnem centru konkretno pomeni: 140 otrok in mladih iz desetih narodov, dvanajst prostovoljcev iz petih narodov, pet salezijancev iz štirih narodov in sedem tednov programa, predvsem pa veliko zabave, veselja in novih prijateljev.
Letos se je število otrok in mladih iz afriških držav močno povečalo. V prejšnjih letih so bili udeleženci predvsem otroci iz Iraka in Mongolije, to poletje pa so se jim med drugim pridružili otroci iz Angole, Konga, Kameruna, Nigerije, Senegala in Sirije. Prisotnih je bilo tudi nekaj otrok iz Ukrajine.
Novost letošnjega poletja je bilo tudi pridobivanje prostovoljcev. Kar je običajno uredila salezijanski misijonski urad v Bonnu, smo letos lahko izvedli sami. Namesto mladih iz Švice in Nemčije, ki se običajno odpravijo na poletne dejavnosti, so jih letos zamenjali prostovoljci iz skupine mladih v Istanbulu in iz okolice istanbulske škofije.
»Zelo sem vesel, da lahko naredim nekaj tudi za naše otroke!« pravi Noah (18 let), ki dejavnosti mladinskega centra obiskuje že devet let. Stephan (16 let) dodaja: »Lepo mi je, da prevzamem odgovornost. V Don Bosku lahko sodelujem in predlagam svoje ideje.«
Poleg tega so poletni program popestrili gostje: Sonja Loos, učiteljica iz Istanbula, se je predstavila s svojim žonglerskim nastopom, Heike Steller-Gül, luteranska pastorka v Istanbulu, je vodila ročna dela, otroci pa so lahko ves teden uživali ob glasbenih dejavnostih v okviru projekta M.O.V.E. Obisk Anne-Sophie Brüning in Rite Baus s kolegoma glasbenikoma iz Istanbula je bil zagotovo eden od vrhuncev poletnega tabora, prav tako kot koncert na vrtu nemške katoliške skupnosti v Istanbulu in načrtovani izleti na Knežje otoke v Marmarskem morju.
Na poletnem taboru smo obravnavali tudi resne teme. Otroci so se naučili pravilno ločevati odpadke, vsak teden je bil za vse udeležence pripravljen zdrav obrok, enkrat na teden so se sestali in razpravljali o etičnih vprašanjih, starši otrok pa so lahko z učitelji in salezijanci izmenjali mnenja in nasvete.
»Zelo sem hvaležna za tovrstne ponudbe,« pojasnjuje Louise M., mati Alexa (7) in Faustine (9) iz Konga. »Poleti si ne predstavljam, kam drugam bi dala otroke, saj moram delati, tudi mož mora delati, najini starejši otroci morajo delati. Zato smo prepričani, da bo z najmlajšimi vse v redu.«
Jacky Doyen, ravnatelj don Boskovih salezijancev v Istanbulu, je tega vesel, hkrati pa poudarja: »Pohvalo moramo izreči tudi družinam, saj do nas pripeljejo številne otroke, ki so oddaljeni tudi dve uri.«
Poletne dejavnosti se končajo sredi avgusta. Sledi kratek premor, septembra pa se spet začenjajo z dejavnostmi v učnem centru. Vpis že poteka, letos pričakujejo več kot 180 otrok.
Besedilo in fotografije: Simon Härting SDB, vir: www.donbosco.de