Praznik sv. Artemija Zattija, argentinskega salezijanca brata, ki ga je papež Frančišek lani oktobra razglasil za svetnika, katerega god praznujemo 13. novembra, je bil povod, da so se po koronskih letih salezijanci bratje inšpektorije sv. Cirila in Metoda ponovno srečali in poromali v manj znana, a toliko bolj zanimiva in pomenljiva svetišča naše domovine.
Pot so začeli v Mariboru pri Don Bosku, nato pa obiskali Malečnik, kjer so jim domačini na pobudo župnika Sebastjana Valentana predstavili župnijsko cerkev sv. Petra in romarsko cerkev Device Marije na Gorci. Ob bogati zgodovini so jih najbolj navdušile tamkajšnje katakombe ter povezava s katakombami sv. Kalista v Rimu, nato pa se jih je večina peš odpravili še do Marijine romarske cerkve na Gorci, ki je od letošnjega leta pridružena rimski baziliki Marije Velike ter se priporočila Mariji za varstvo in pomoč.
Nadalje jih je gostil Marjan Pučko, župnik župnije sv. Lenart v Slovenskih goricah, in jim pripravil kar nekaj presenečenj. Ob bogatem župnijskem kosilu, ki ga je pripravila gospa Majda Kuhar, jih je pozdravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger. Popoldanski del so posvetili kulturi: na Zavrhu so si v Štupičevi vili z zanimanjem ogledali prezrti del slovenske zgodovine – razstavo o Rudolfu Maistru, po kateri jo je popeljal domačin Stanko Kranvogel.
Predzadnja postaja je bila na domačiji Kramberger, kjer je salezijance brate in župnika Marjana sprejela celotna družina, nato pa so jima družbeno aktivna Stanko in Jožica z navdušenjem predstavila vinogradništvo in kmetovanje, s katerim se na kmetiji ukvarjajo. Seveda so vse dobrote z veseljem okusili.
Za vrhunec in zaključek so se salezijanci bratje odpravili še v Veržej k sveti maši, ki jo je v zavodski kapeli v čast sv. Artemiju Zattiju daroval vodja Marijanišča Primož Korošec. V nagovoru je izpostavil potrebo po ohranjanju salezijanske karizme skozi obe obliki redovniškega življenja, duhovniškega in laiškega. Natrosil je kar nekaj prigod in likov salezijancev bratov iz Slovenije in tujine, za katere je dodal, da jih ne smemo pozabiti, saj dajejo pravi okus salezijanski zgodovini in karizmi. Seveda ni pozabil na sv. Artemija, ki bi ga lahko razglasili za zavetnika salezijanskih noviciatov, saj je v svojem obdobju oblikovanja hrepenel po salezijanskem duhovniškem poklicu, a zavestno sprejel Božji namig, ki ga je pripeljal do svetosti poklicanosti salezijanca brata.
