»Modri z Vzhoda so le prvi v dolgi procesiji moških in žensk, ki so v svojem življenju nenehno iskali Božjo zvezdo, iskali Boga, ki je blizu nam, ljudem, in nam kaže pot. To je velika množica svetnikov – znanih in neznanih – po katerih je Gospod skozi zgodovino pred nami odpiral evangelij in obračal njegove strani. To počne tudi danes. V njihovih življenjih se kot v veliki slikanici razkriva bogastvo evangelija. To so svetleče sledi Boga, ki jih je on sam skozi zgodovino spremljal in jih še vedno spremlja.« Te besede Benedikta XVI., izrečene 20. avgusta 2005 v Kölnu na 20. svetovnem dnevu mladih, nas spominjajo, da so svetniki tisti, ki jih lepota Boga in njegova popolna resnica tako očarata, da jih postopoma spreminjata.
»Blaženi in svetniki,« je dodal papež Ratzinger, »so bili ljudje, ki niso trmasto iskali lastne sreče, ampak so se preprosto hoteli podariti, ker jih je dosegla Kristusova luč. Tako nam kažejo pot do sreče, kažejo nam, kako postati resnično človeške osebe. V zgodovinskih spremembah so bili pravi reformatorji, ki so jo tolikokrat dvignili iz temnih dolin, ko ji vedno znova grozi nevarnost, da bo padla; vedno znova so jo razsvetlili, kolikor je bilo potrebno, da je lahko – morda z bolečino – sprejela besedo, ki jo je izrekel Bog ob koncu stvarjenja: ‘Dobro je’ … Svetniki so pravi reformatorji, kot smo rekli. Zdaj bi rad to izrazil še bolj radikalno: samo od svetnikov, samo od Boga prihaja prava revolucija, odločilna sprememba v svetu.«
V tej poti svetosti je tudi bogato in raznoliko ozvezdje svetosti, ki od don Boska do danes kaže lepoto evangelija, živetega v skladu s salezijansko karizmo. Gre za moške in ženske, mlade in odrasle, posvečene osebe in laike, škofe in misijonarje, ki so v različnih zgodovinskih, kulturnih in družbenih okoliščinah v času in prostoru poskrbeli, da je salezijanska karizma zasijala z edinstveno lučjo. To je dediščina, ki ima učinkovito vlogo v življenju salezijanske družine, v skupnosti vernikov in za ljudi dobre volje.
Zato je treba Bogu izraziti globoko hvaležnost in čast za svetost, ki je že priznana v don Boskovi salezijanski družini, in za svetost, ki je v procesu priznavanja. Salezijanska postulatura obsega 173 oseb, med njimi svetnike (10), blažene (117), častitljive (18) in Božje služabnike (28). Postopkov, ki jim neposredno sledi salezijanska postulatura, je 58 (plus 5 dodatnih).
Vrhovni postulator salezijanske družine Pierluigi Cameroni SDB v letnem poročilu dodaja seznam in status vsakega postopka ter predstavlja dogodke leta 2022, med katerimi izstopa kanonizacija blaženega Artemija Zattija, salezijanca brata, ki je potekala v nedeljo, 9. oktobra 2022, na trgu svetega Petra. Ta milostni dogodek se je dotaknil src celotne salezijanske družine in je pravi blagoslov.
Tudi drugi postopki si zaslužijo, da se jih spomnimo:
- 15. marca se je v Lahoreju (Pakistan) začel škofijski postopek za Akasha Bashirja (1994-2015), laika, don Boskovega gojenca, ki je umrl zaradi sovraštva do vere. To je prvi pakistanski postopek za beatifikacijo.
- 10. aprila se je v Savoni (Italija) začel in 15. maja končal škofijski postopek za Božjo služabnico Vero Grita (1923-1969), laikinje, salezijanke sotrudnice.
- Kanonični prenos posmrtnih ostankov častitljivega Andrea Beltramija (1870-1897), salezijanskega duhovnika, v Omegni (Italija).
- 4. junija 2022 je v Budimpešti potekal slovesni prenos relikvij blaženega Štefana Sándorja (1914-1953), mučenca, salezijanca brata.
- 12. junija 2022 se je v Chiariju (Italija) končal škofijski postopek za Božjega služabnika Silvija Gallija (1927-2012).
- Izročitev Positio super martyrio Božjih služabnikov Janeza Świerca in osmih tovarišev.
- 1. oktobra 2022 se je v Rimu končal škofijski postopek za služabnika Jožefa Cognato (1885-1972), škofa v Bovi, ustanovitelja Inštituta salezijank oblatinj Srca Jezusovega.
- Potrditev veljavnosti škofijskih postopkov za Božja služabnika Silvija Gallija in Vere Grita.
Nazadnje Cameroni spomni na zavezo, da člani salezijanske družine širijo poznavanje, posnemanje in priprošnjo kandidatov za svetost, pri čemer je treba ceniti in skrbeti za različne vidike: bogoslužni, duhovni, pastoralni, cerkveni, vzgojni, kulturni, zgodovinski, družbeni, misijonski …
ANS