Volodymyr Basarab SDB se je rodil v Lvovu in je star 32 let. Ima dve sestri (dvojčico Olho in starejšo Natalijo) ter štiri nečake. Leta 2014 je opravil leto prednoviciata v skupnosti Vinnyky, nato leto in pol v Košicah na Slovaškem. Na Slovaškem je nadaljeval formacijo z noviciatom v Popradu in ponoviciatom v Žilini. Vzgojno prakso je eno leto opravlal v Vinnykyju ter eno leto med Castellom di Godego in Valdoccom. Trenutno opravlja drugi letnik teologije na Crocetti v Torinu.
Volodymyr, kako gledate na salezijansko navzočnost v Ukrajini, kjer še vedno traja vojna? Se da kaj narediti z mladimi?
Življenje v Ukrajini z alarmi in izstrelki, ki se vsakodnevno ponavljajo, in s teki v zaklonišča je zelo težko. Salezijanci se trudimo biti blizu predvsem mladim, ubogim in beguncem. Naši duhovniki odhajajo v bližino bojnih območij ter prinašajo hrano in zdravila revnim. Ostajajo blizu našim mladim vojakom, ki se borijo na fronti, in nudijo potrebno duhovno in psihološko pomoč. Kljub težkemu položaju nadaljujemo s šolami, športnimi dejavnostmi in oratoriji ter v župnijskim delom. Seveda z veliko pozornostjo na varnost.
Kaj menite o pomoči, ki jo salezijanci namenjajo Ukrajincem v različnih državah, kjer se nahajajo?
Ukrajinski salezijanci ne morejo pomagati rojakom, ki so zbežali v tujino. Možje in moški ne morejo zapustiti države zaradi vojaške obveznosti. Hvaležni smo, da jim salezijanci po vsem svetu veliko pomagajo – ponujajo domove, darujejo hrano, pomagajo na čim več načinov.
Ali lahko vidite kaj pozitivnega iz izkušenj v razmerah v Ukrajini?
Pozitivna izkušnja, ki jo imamo v Ukrajini, je dejstvo, da so ljudje enotni, si pomagajo, so občutljivi za tiste, ki so v težavah. Lahko rečem, da smo se prilagodili razmeram, prebrodili smo najtežje prve mesece vojne in korak za korakom nam je uspelo spet zaživeti »normalno«, čeprav se vojna nadaljuje.
Cagliero11, marec 2024