»Častiti don Bosko, ki mu je pri vzgoji mladine tako zelo koristila ‘dobra beseda’, izrečena vsak večer s prijazno očetovsko preprostostjo, je zadnji dan v letu uspel temu zelo pomembnemu vzgojnemu sredstvu dati edinstveno učinkovitost. Prav vezilo, to je božično ali novoletno darilo, se je dobremu očetu zdelo dragocenejše od vseh drugih daril, zato ga je rad namenjal svojim ljubljenim otrokom (…). Ti dragi trenutki so ostali neizbrisno vtisnjeni v naša srca.« S temi besedami je don Boskov drugi naslednik Pavel Albera leta 1916 opisal pomen, vrednost in učinkovitost Vezila.
Tako kot don Rua se je tudi don Albera držal velike zvestobe don Bosku – tako zelo, da so ga opredelili kot »malega don Boska«. Za razliko od don Rue je imel don Albera dva zgleda, ki jih je posnemal: ustanovitelja in njegovega prvega naslednika. Sam papež Pij X. mu je začrtal program: »Ne odstopaj od navodil in poti, ki sta jih uvedla don Bosko in don Rua«. Ob tem pečatu torej ne preseneča, da don Alberova vezila sledijo vezilom predhodnikov.
Novost Alberovih vezil se kaže v tem, da je Vezilo prvič objavil v uradnem glasilu Vrhovnega sveta (njegovo zadnje vezilo leta 1921) in da je eno izrecno naslovil na bivše salezijanske gojence. Pavel Albera je leta 1911 predsedoval prvemu mednarodnemu kongresu bivših gojencev.
Od don Albere, ki je bil vrhovni predstojnik 11 let (od 1910 do 1921), se je dokazano ohranilo 9 vezil, ki so po navadi precej kratka in jedrnata v formulaciji, a hkrati bogata z duhovnimi predlogi.
Med ponavljajočimi se temami don Alberovih vezil ne manjka izrecna omemba don Boska kot zgleda, ki ga je treba posnemati in se nanj sklicevati. Kjer to sklicevanje ni izrazito, je spomin na don Boska vedno prisoten v predlogih posnemanja. Druge teme vezil so uporabno orodje za opozarjanje na sredstva za rast v krščanskem ali redovniškem življenju.
Don Alberovo vodenje salezijancev je v veliki meri zaznamoval »nekoristni pokol« prve svetovne vojne in njegova sled smrti in uničenja, je v vezilih močnejše povabilo k življenju s krščanskega vidika, med predanostjo in žrtvovanjem, s pogledom v posmrtno življenje.
Tu so zbrana sporočila Vezil, ki jih je predstavil don Albera.
1913 Sobratom: »Zavzeto in vztrajno opravljajte predpisano duhovno branje. Don Bosko ga je zelo priporočal in mu pripisoval velik pomen. Če le moremo, naredimo to skupno, nikakor pa naj se nihče ne prikrajša za to duhovno pašo in se nekako oddolži, ko mu razumni razlogi preprečujejo, da bi ga opravil v skupnosti.«
Mladim: »Sveta ljubezen do angelske kreposti. Vsi vemo, kako pogosto in vztrajno se je don Bosko vračal k tej temi, ko je govoril mladim. Ko se bliža 25. obletnica njegovega odhoda s te zemlje, se ga ne moremo spominjati bolje kot s tem, da našim mladim privzgojimo posebno zavezo, da bodo v svojih mislih, nagnjenih, besedah in dejanjih čuvali to vrlino, ki mu je bila tako draga in za katero je želel, da bi sijala v njegovih fantih.«
1914 Sobratom: »Redno, ponižno in preprosto, dajajte mesečne obračune.«
Mladim v naših zavodih ponovite, kar je rekel naš častitljivi don Bosko: »Pazite, da vas hudič nikoli ne najde brezposelnih.«
1915 Salezijancem: »Vsak dan bom z veliko vnemo obiskal Jezusa v Najsvetejšem. Pred njim bom zase in za svoje sobrate prosil milosti, da bi vztrajali v svoji poklicanosti do smrti.«
Mladim: »Geslo Dominika Savia bom naredil za svojega: ‘Rajši umreti kakor grešiti’.«
1916 Salezijancem: »Nenehna ljubezniva dejavnost ut sint unum, to je, da bi resnično gradili eno srce in eno dušo.«
Našim najdražjim gojencem: »Povsod in vedno bodite pogumni in nikoli ne dovolite, da bi vas premagal človeški napuh v izvrševanju vere in kreposti.«
1917 Salezijancem: »Izkazujemo svojo naklonjenost našemu častitljivemu očetu don Bosku, ki je skrbno spoštoval tiste konstitucije, ki nam jih je dal in jih je Cerkev odobrila.«
Mladim: »Vsako spoved opravite, kot da je zadnja v vašem življenju.«
1918 »Izkoristite vsako priložnost, ki se ponudi, da se vadite v ponižnosti.«
Bivšim gojencem: »… Prisrčna zveza vseh članov v lastnem krogu in vseh krogov med seboj.«
1919 »Odslej se bom radodarneje odzival na dobre navdihe, ki mi jih pošilja Gospod.«
1920 Našim bratom: »Pazimo, da služimo Gospodu z veliko rahločutnostjo vesti.«
Mladim: »Zagotovite učinkovitost spovedi z zavezanostjo uresničevanju dobrih namenov.«
1921 Salezijancem: »Prepričani, da je ponižnost temelj popolnosti, jo skušajmo čim bolje uresničevati v svojih mislih, v svojih besedah, v svojem obnašanju.«
Mladim: »Nikoli ne pozabite, da Bog najde svoje veselje v duši, okrašeni z njegovo milostjo. Če pa je duša umazana z grehom, jo Bog zapusti in postane žalostno hudičevo domovanje. Varujte se torej greha!«
ANS
