Inšpektor Marko Košnik je na zahvalno nedeljo ob uradni vizitaciji salezijanske skupnosti na Rakovniku vodil sveto mašo v župnijski cerkvi Marije Pomočnice. Gospodu se je zahvalil za vse salezijance in člane salezijanski družine, da nas zbira v eno in nas povezuje v prizadevanju za vzgojo in odrešenje mladine ter v homiliji izpostavil tri predmete, s katerimi je ponazoril evangelij o pametnih in nespametnih devicah, ki čakajo na svatbo.
Dragi bratje in sestre!
Nebeško kraljestvo je podobno petim pametnim devicam in petim nespametnim devicam. Pametne so vzele s seboj olja, nespametne pa ne. Prve so živele v pripravljenosti, hrepenenju in čakale, druge pa so se dale premotiti v svoji lahkomiselnosti in nepripravljenosti … niso mislile v naprej, ampak so živele samo za tisti trenutek.
Povabljeni na svatbo
Dejstvo je, da bo v nebeškem kraljestvu svatba. Čudovito sporočilo je, da nas Jezus vabi na svatbo našega življenja. Povabljeni smo na poročno svatbo. Vabilo smo prejeli s krstom. Takrat smo prejeli tudi svatovsko oblačilo. Se zavedamo, kaj to pomeni, da smo med temi srečnimi povabljenci?
Naj ponazorim s primerom VABILA. Prejel sem čudovito vabilo. Bilo je res posebno. Leseno in v obliki ladje. Moj brat me je namreč povabil na svojo 50. obletnico. Zelo se je potrudil z vabilom, s katerim je želel ponazoriti svojo ljubezen do mornarstva, hkrati pa svoje življenje kot barko, ki pluje po morju. Vesel tega vabila sem začutil močno povezanost z bratom in kako pomemben sem zanj. Počutil sem se dobrodošlega in zaželenega …
Gospodar življenja nas je povabil na svatbo. Želi, da se mu pridružimo. Ali njegovo vabilo v nas ne prebuja dostojanstva, zaželenosti in hvaležnosti? Vabljeni smo, da se odzovemo, da se pripravimo in da se svatbe udeležimo.
Svatba se začne nepričakovano
Za vseh deset mladenk se svatba začne nepričakovano, ko v nočni mori, sredi noči nastane vpitje. In naenkrat se pojavi ženin. Toda le pet do njih je bilo pripravljenih in so upravičile svojo vlogo spremljevalk.
Zgodi se nepričakovano kot naliv sredi sončnega dne. Smo pripravljeni? Če imamo s seboj DEŽNIK, ne bomo mokri in smo rešeni. Tudi bratovo slavje 50. obletnice, na katerega sem bil povabljen, se ni izteklo po načrtih. Nočno moro je začel povzročati virus in preprečil slavje. Pa še vreme je bilo tisto soboto zares grozno.
Mnogi ste že doživeli kaj podobnega. Kar spomnite se svojega poročnega slavja in kaj je šlo narobe. Dobro poznamo ta občutja. In če gre takrat nekaj narobe, to ostane za celo življenje. V zadnji številki Magnifikata (november 2020) sem prebral zgodbo o hrvaškem katoliškem vlogerju Marinu Miletiću. V enem od pričevanj je omenil, da je poročna svatba ne le organizirano praznovanje, za katerega plačaš veliko denarja, ampak je veliko veliko več. Tudi on je poročni dan doživel kot največjo nočno moro … Marin in Danijela sta se poročila pri dvajsetih. Bila sta brez denarja. Poročni dan ni šel po načrtih. Na svatbo je prišlo le 13 ljudi, pa še ti so bili premočeni od dežja. Marinov oče ni prišel, ker ni maral neveste, njegova mama pa je bila zaradi tega slabe volje. Duhovnik, Marinov prijatelj, ki naj bi ju poročil, je v zadnjem trenutku odpovedal zaradi bolezni. Šele v cerkvi sta zvedela, ju bo poročil drug duhovnik, ki pa je komaj stal na nogah zaradi težav z alkoholom. Za malo denarja je fotografiral nek prijatelj, odvisnik od drog in delo opravil tako slabo, da danes nimata nobene spominske fotografije in videa. Toda Marin zaključuje, da je kljub tej nočni mori ostala zvestoba in velika hvaležnost, ki jo čuti za ženo, družino in Božji blagoslov.
Tudi naša priprava na svatbo življenja ne bo šla mimo nalivov, negotovosti in preizkušenj. Imejmo s seboj dežnik stalne pripravljenosti.
Hvaležnost kot olje v oljenki
Razlika med pametnimi in nespametnimi devicami je v količini olja, ki so ga imele s seboj. Kajti petim je zmanjkalo olja in razkrilo njihovo nepripravljenost, lahkomiselnost in nespamet. Njihove svetilke so ugasnile.
Ko mati drži v naročju svojega petega dojenčka, ki ob treh ponoči neutolažljivo joka, ko je podnevi zgubila bitko pri vzgoji drugih štirih, ko jo je mož spregledal, ko je bila razočarana nad seboj, nad svojim hrepenenji in željami … takrat bi lahko obupala. Toda hvaležnost to mater ohranja in jo poživlja, da ljubi še bolj in se daruje še močneje.
Kako torej imeti na zalogi dovolj olja, da naše SVETILKE ne ugasnejo? Danes imamo pred seboj veliko darov zemlje. Obhajamo zahvalno nedeljo. Olje, ki polni naše svetilke, je hvaležnost in ohranja našo vero v nebeškega Očeta, ki nam je pripravil nebeško gostijo. Darovi zemlje nas spominjajo na obilje Božje dobrote. V nas prebujajo hvaležnost, ki nas ohranja čuječe, zveste in potrpežljive.
Dragi bratje in sestre! Sv. Avguštin razlaga simboliko svetilke takole: »Če naša srca, ki jih predstavljajo svetilke, ne bodo imela v sebi nobenega smisla za globoko zalogo od Boga podeljene nam milosti, nam bo vedno primanjkovalo olja in ga bomo vedno pozabljali vzeti s seboj«.
Bodimo torej pripravljeni in hvaležni, da smo izbrani in ljubljeni. Pričakajmo trenutek, ko bo Gospod nenadoma prišel. To ne bo nočna mora, ampak dan veselja, kajti nastopila bo svatba našega življenja.
