V januarju smo obhajali Dneve duhovnosti salezijanske družine, na katerih so se zbrali predstavniki salezijanske družine iz 28 dežel. To je formacijsko srečanje, ki poteka že 37 let in pridobiva na veljavnosti.
Sad deljenega razmišljanja v tistih dnevih so ti Blagri salezijanske družine vsem posvečenim in laikom salezijanske družine in mladim vsega sveta.
- Blagor salezijanski družini, ki najde srečo v uboštvu. Napolnjena z Božjo milostjo bo lahko delala čudeže med najbolj ubogimi mladimi in begunci. To je svetost!
Lahko vam zagotovim, po vsem, kar sem doživel in videl v teh petih letih animacije po svetu (obiskal sem 85 držav), da Bog vsak dan dela »čudeže življenja« v življenju tolikih fantov in deklet, posebej najbolj ubogih in odrinjenih.
To so čudeži, ki nimajo nič skupnega s finančnimi sredstvi, temveč z osebnim odnosom, polnim pristnosti, bližine, sprejemanja in pravega poslušanja vsakega mladega v položajih, ki so pogosto dramatični.
- Blagor salezijanski družini, ki s krotkostjo in ljubeznijo dobrega pastirja sprejema in ljubeznivo spremlja mlade in jih vzgaja za dialog in sprejemanje različnosti. To je svetost!
Kako pomembno se mi zdi mlade vzgajati k dialogu in sprejemanju različnega! Med enim od mojih zadnjih obiskov v Evropi je ena od mladih javno prosila, da bi se »znebila strahu pred tujci.« Vprašal sem se: kaj mi odrasli in voditelj te družbe sejemo, da se petnajstletnica boji nekoga, ki je preprosto drugačen?
- Blagor salezijanski družini, ki je blizu drugim in skrbi za rane trpečih, vliva upanje tistim, ki so ga izgubili, prinaša veselje vstalega Jezusa. To je svetost!
Upanje je eno od velikih krščanskih kreposti, pravi »talisman«, ki je danes še kako potreben. Včasih težav ljudi ni mogoče rešiti, lahko smo jim le blizu, lahko jim nudimo sprejetnost in spoštovanje, lahko pomagamo zdraviti rane. Kdo pa ne nosi rane v duši in srcu, kdo ne ceni tudi najmanjšega nagiba, ki blaži bolečine ob ranah življenja?
- Blagor salezijanski družini, ki žejna in lačna pravice spremlja mlade, da uresničujejo lastni načrt polnega življenja v družini, v delu, pri družbenem in političnem udejstvovanju. To je svetost!
Mlade, ki jih srečujem po svetu, vprašam, če imajo svoje življenjske ideale, sanje, načrte. Življenje brez sanj, brez načrtov in idealov je v nevarnosti, da se navadi le »preživeti«, ne pa zaživeti v polnosti. Zato je ena najlepših stvari salezijanskega poslanstva spremljanje mladih, vseh mladih, v katerem koli položaju, ko se se odpravljajo na pot s svojim malim ali velikim, preprostim, krhkim ali smelem življenjskim načrtom. Spremljajmo jih, da bodo svoje življenje zasidarli med stebre, med katerimi bodo pogumno in hrabro zdržali vse nevihte.
- Blagor salezijanski družini, ki živo izkuša usmiljenje, odpira oči in srce za poslušanje, odpuščanje in postaja dom, ki sprejema. To je svetost!
Ena izmed redko uporabljenih besed danes je »usmiljenje«. Tudi zato, kadar papež Frančišek spregovori o usmiljenju, se takoj oglasijo »preroki nesreče« in razglašajo, da je to le neumnost in šibkost. Da to ni prava pot veljavnega krščanskega življenja. A vendar, prijatelji moji, na naš način razumevanja življenja in vzgoje gledamo skozi pogled sočutnosti, razumevanja in usmiljenja, ki se rodi iz sprejemanja in poslušanja.
- Blagor salezijanski družini, ki se trudi v pristnosti, celovitosti in preglednosti, goji pogled, ki presega navideznost in v vsaki osebi prepozna delujočo Božjo milost. To je svetost!
V svetu, v katerem prevladujejo preračunljivci, prilagodljivci, karierni strokovnjaki, užitkarski obsedenci, pripravljeni poteptati najbolj svete zakone, se pridružujemo ljudem, ki ne delajo razlik, ki verjamejo v pristnost, preglednost, čast, ki delujejo v skladu z edino ljubeznijo in edino vero. Želimo pripadati tem, ki delujejo pregledno in se znajo čuditi Bogu in njegovi besedi.
Mladi želimo podariti pravo srce, jasno in pregledno, popolnoma odprto Bogu in bližnjim, tudi za ceno njegove prebodenosti.
- Blagor salezijanski družini, ki izhaja iz evangeljske resnice in v zvestobi don Boskovi karizmi postaja kvas za novo človeštvo ter z veseljem sprejema tudi križ za Božje kraljestvo. To je svetost!
Še naprej verjamemo, da je don Boskova karizma dar za Cerkev in svet, aktualna in potrebna, kot je vedno bila. Skromno verjamemo, da bi današnjemu svetu nakaj manjkalo, če ne bi bilo salezijanske karizme in tisoče salezijanskih navzočnosti po 134 državah sveta med milijoni mladimi in njihovimi družinami.
Drevo, ki pade, naredi več hrupa kot ves gozd, ki tiho raste. Zato želimo biti ta gozd, ki tiho raste, a v njem številni najdejo senco. Zato vam želim, da ste blagoslovljeni.
Ángel Fernández Artime, vrhovni predstojnik