Domen Kos je postal salezijanec

Kljub omejitvam zaradi pandemije covida-19 in posledično manjšega števila navzočih ni bila slovesnost nič bolj okrnjena in veselje nič manjše. Sveto evharistijo je vodil vrhovni predstojnik salezijancev Ángel Fernández Artime, ki je mlade salezijance iz petih salezijanskih inšpektorij tudi sprejel v salezijansko družbo.

Vrhovni predstojnik je v sicer ne kratki pridigi zelo sproščeno in neposredno nagovoril mlade salezijance, njihove starše in domače ter vse navzoče, ki so se zbrali v obeh cerkvah, v gledališču in zunaj cerkve.

»Ko sem poslušal vaše predstavitve, sem se zamislil: zares se staram! Ko še nihče izmed vas ni bil rojen, sem bil že leta salezijanec. A lepo je videti, kako Bog ljubi svojo Cerkev, našo Družbo in mlade, ki vas pričakujejo,« je začel vrhovni predstojnik svojo homilijo. »Poklical vas je v lep poklic, da bi bili don Boskovi salezijanci danes. To ni človeški načrt, niste prišli v podjetje. Prvi člen naših Konstitucij pravi, da je Sveti Duh obudil sv. Janeza Boska, da je postal oče in učitelj mladih sveta. Janez Bosko se je rodil tukaj spodaj in nato živel z mamo in kratek čas z očetom v hiši, ki jo vsi poznamo. […] Kot sem dejal, je Božji dar, ne človeški načrt. Če bi bilo to človeško delo, bi že zdavnaj propadlo.«

»Izbrali ste si lep, tudi žalosten evangeljski odlomek, ko Jezus vzljubi mladeniča in mu reče: Hodi za menoj. Osrednjega pomena v letu noviciata je bilo vaše čutenje, da vas Jezus ljubi. Toda tisti mladenič ni imel moči, da bi ostal z Jezusom. Vas je Jezus vzljubil in danes želite dejati: Da, Gospod Jezus, jaz ostanem s tabo. Danes je praznik Marijinega rojstva. Mladenko iz Nazareta, ki je bila mlajša od vseh vas, je poklical Bog. Ni dejala: ne. Dejala je, da nič ne razume, a če Gospod tako želi, je dejala: da.«

»Ko smo pred začetkom svete maše stali v procesiji, sem pomislil, kako sem pred 42 leti, štiri dni prej, izpovedal prve redovne zaobljube. Lahko vam zagotovim, da se spomnim vsega! Kdo se bo vprašal: ali je mogoče vse življenje živeti kot don Boskov salezijanec? Je vesel? Jaz vam pravim: da! Poglejte naokrog in ozrite se po svetu na 14.000 salezijancev. Da, če živite zaljubljeni v življenje, v poklic, v to, kar nosite v srcu. Čez nekaj trenutkov boste izpovedali: Bog Oče, posvetil si me na dan krsta. Danes se jaz popolnoma darujem tebi. Kako je lepa ta zaveza! Bog, ki naredi zavezo med seboj in vsakim izmed vas. Bog je v zavezi z vsemi. Pomislite na starše: kako lepa zaveza Boga z njuno ljubeznijo. On bo vedno ostal z vami in vam zvesto dajal moč. Mi naredimo, kar lahko. Smo samo ljudje, včasih obupani, utrujeni, krhki … tako je. Toda če nekdo v srcu ohranja zavest, da je ves od Boga za druge, vam povem, da vas ni treba biti strah.« […]

»Želite biti don Boskovi salezijanci v današnjem svetu, ki je očarljiv. Nisem dejal, da je lahek. Je očarljiv. Če nekdo živi salezijanski poklic z vsem srcem, je vesel. Če nekdo v kakršnem koli življenju išče udobje, je izgubljen. Če se nekdo poroči zaradi udobja, bo sozakonec trpel. Če nekdo želi biti salezijanec v udobju, bomo drugi trpeli. Veselo življenje je mogoče živeti, ko nekdo reče: od sebe želim dati najboljše. Papež Frančišek opozarja vas mlade: pazite na udobje in kavče. Mlad salezijanec ne more živeti na kavču. Salezijanec pri sedemdesetih letih ne more živeti na kavču!« […]

»Čakajo vas mladi. Ne vem, kje, ampak vas čakajo. V vas čakajo prijatelja, včasih brata ali očeta. Toliko mladih nima očeta. Ko je salezijanec pristen don Bosko danes, je čudovito, kako lahko rešuje življenja mladih. Ko sem v preteklih šestih letih obiskal 100 dežel, vam povem in globoko verjamem, da sem vsak dan videl prave čudeže: ne ozdravitev raka, temveč kako salezijanska vzgojna ljubezen spreminja življenja mnogih mladih! Nič niso pričakovali, a so našli razloge za življenje. Čudovito je živeti na tak način.« […]

»Cerkev potrebuje salezijance, ki imajo srce prednostno namenjeno za najbolj potrebne, tiste, ki so trkali na vrata oratorija v Valdoccu in jim je mama Marjeta ponudila prostor za spanje. Ti so ostali z don Boskom. Hvala Bogu se na vseh koncih sveta pogosto nahajamo med najbolj potrebnimi. Edina pot Družbe, da bo živela naslednjih 100 let, je, da nikoli ne pozabi na Boga in v njem na mlade v težavah. Mladi ne potrebujejo zidov, stavb; potrebujejo prijatelje ob sebi, ki jih spremljajo na poti življenja in jih odpustijo v njihovi sreči.«

»Salezijanec ni salezijanec, če živi sam. Da, da … toda zelo sem dober, sposoben sem pritegniti mlade … Pravim ti: to boš delal s sobrati salezijanci; tudi s starčkom, ki včasih moti, tudi z ravnateljem, ki pravi, da počakaj, gremo bolj počasi … ne ne, ni res, da kjer je salezijanec, tam je Družba. Ko se salezijanec loti kateregakoli poslanstva in v srcu nosi svoje sobrate, misli v duhu skupnosti, dela skupaj – pa ne pravim, da moramo vsi delati isto – tedaj je to pravo poslanstvo. V izpovedi bom od vas slišal obljubo Bogu: želim živeti s svojimi sobrati salezijanci. Dragi sobratje, svet danes potrebuje to pričevanje, ki ga ni moč kupiti: bratstvo, ki je možno med nami, v katerem nismo zaradi naklonjenosti, temveč verujemo, da lahko v Jezusovem imenu uresničimo lepe sanje.«

Torej ne pozabite: najprej velika ljubezen do Boga in globina življenja. Če kdo nima globokih korenin v srcu, se bo po dveh, treh letih posušil. Samo globoko življenje vam bo dajalo moč. Drugič: darujte najboljši del sebe mladim, posebno najbolj potrebnim. In nazadnje: hodimo skupaj.

Ángel Fernández Artime, vrhovni predstojnik

Zadnje besede je namenil staršem novih salezijancev. Pozabil ni niti na starše našega Domna, ko je pozval k prevodu. »Niste izgubili sina. Hitro pride skušnjava: o, Gospod, izgubil sem svojega sina. To ni res! Za vse življenje ste dobili sina, ki bo vedno mislil na vas in vam bo blizu in vam bo namenjal ves možen čas. To vam pravim iz lastnih izkušenj: dragi starši, hvala vam za življenje in družino, saj smo sad družinske ljubezni. Nismo prišli z neba. Rojeni smo bili v družini. Toda danes ne izgubljate sina. Kdo poreče: sem upal, da bo sin velik pravnik … veselil sem se petih vnukov … Naj vam takoj zastavim vprašanje: ali želite izpolniti svoje sanje za sina ali želite srečo svojemu sinu? Zaupajte Bogu. Bog vam je dal največje darilo: Ta tvoj sin bo eden od mojih učencev med mladimi! V to morate verjeti! In če ne verjamete, prosite Gospoda za dar odkritja, da vam je dal veliko milost.«

Ob vrhovnem predstojniku so somaševali mnogi salezijanci, vzgojitelji novih sobratov, inšpektorji, med njimi tudi Marko Košnik, slovesnost pa je povzdignil mladinski pevski zbor iz oratorija v Chieriju.

Po sveti maši se je druženje na varni razdalji nadaljevalo na dvorišču salezijanske ustanove, kjer ni manjkala slovenska harmonika in pesem v pozdrav novemu sobratu salezijancu, ki ga je z veseljem pozdravila skupina mlajših slovenskih salezijancev ter starša. Dan se je zaključil s skupno večerjo in večenimi molitvami v noviciatu, v katerega je vstopilo 11 novih kandidatov za salezijansko življenje.

Sobrat Domen bo salezijansko formacijo nadaljeval v Italiji, kjer bo v salezijanski skupnosti Nave pri Brescii študiral filozofijo.

Več fotografij na FB Don Bosko Slovenija.