Pred vrhovnim zborom salezijanske družbe s temo »Kakšni salezijanci za mlade danes?« Dikasterij za družbeno obveščanje v sodelovanju s salezijanskimi inšpektorijami pripravlja serijo prispevkov s preprostimi pogledi na salezijance od zunaj in od znotraj. S. Rosa Teixeira, hči Marije Pomočnice s Portugalske, je zapisala naslednje misli.
V loku zgodovine mladi ostajajo vedno mladi. Upam si trditi, da današnji mladi potrebujejo salezijance z istim duhom prvih, ki so v Valdoccu z don Boskom »utripali« v ritmu Duha in neutrudno gojili »Daj mi duše.«
V drugi polovici 19. stoletja naš ustanovitelj in salezijanci niso imeli denarja, a so se med seboj podpirali z neverjetnim zaupanjem v Božjo previdnost in Marijo Pomočnico, don Boskovo Devico, ki vedno nagrajuje tistega, ki je s svojim življenjem pripravljen izgorevati v dobrobit mladih. Svetnik mladih je neutrudno gorel, tudi v tveganju svojega življenja, v pastoralni vnemi in jo prenesel, bolje rečeno, z njo okužil svoje salezijance.
Po mojem mnenju so pravi salezijanci, nekoč in danes, zadovoljni v prejetem poklicu, svoje življenje preživljajo po Jezusovi in ustanoviteljevi podobi, gojijo prednost biti pred storiti, iščejo svetost v vsakdanjem življenju, so prepričani o globokih razlogih svojega poklica in poslanstva. Salezijanci nalagajo svoje življenje in svoje dneve v zvesto zavezo z Bogom v prid vzgojnega poslanstva in s tem pričujejo vedrino in mir.
Druga bistvena značilnost je varovanje don Boskovih »treh belih ljubezni« kot verodostojnih in konkretnih pobožnosti: velika ljubezen do Cerkve, ki jo predstavlja papež, sinovska ljubezen do Matere in Pomočnice in predvsem ljubezen do Jezusa v Evharistiji.
Vedno, vsak dan si moramo zastavljati to vprašanje: »Kakšni salezijanci za mlade danes?« Odgovor najdemo v besedah papeža Frančiška, ki pravi, da mora biti današnji salezijanec »konkreten človek, kot je bil vaš ustanovitelj; zna gledati okoli sebe, vidi kritične situacije in težave, se z njimi sooči, jih analizira in sprejeme pogumne odločitve; salezijanec, ki je poklican, da se sreča z vsemi obrobji sveta in zgodovine, obrobji dela in družine, kulture in ekonomije, ki potrebujejo ozdravljenje. Je vzgojitelj, ki objema krhkost mladih, ki živijo zaznamovani in brez prihodnosti, se sklanja k njihovim ranam in jih oskrbuje kot dobri Samarijan. Končno je salezijanec prinašalec veselja.«
Povzeto po ANS