Salezijanci so 18. februarja 2022 v Veržeju zaključili 26. inšpektorialni zbor v duhu bratskega srečanja in izmenjave pogledov na trenutno stanje ter poti za naprej. Po opravljenem delu zbora, ki je prenovil inšpektorialni pravilnik ter izdelal smernice in cilje za naslednje triletje, je inšpektor Marko Košnik dogajanje povzel z mislijo, da gremo naprej v upanju kot don Bosko ter skupaj z mladimi za Gospoda.
Zaključno sveto mašo je daroval murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je v pridigi najprej povzel nekaj misli o dveh velikanih, sv. Frančišku Saleškem in sv. Janezu Bosku, iz Vezila vrhovnega predstojnika za letošnje leto. Salezijanci nadaljujemo poslanstvo v tej karizmi, najprej osebno, nato pa občestveno pot v salezijanski družini in v Cerkvi. Ta karizma ima v Cerkvi veliko in pomembno mesto. Za salezijanca velja, da ima zdrav pogled na svet, vero in Cerkev.
»V ta proces je vključena odpoved sebi. Gre za askezo. Božji služabnik Andrej Majcen bi dejal, da gre za izgubo svojega jaza, ne v smislu osebnosti, temveč osvobajanja svojih ozkih pogledov in želja glede sebe in drugih. Jezus se je najbolj bal, da bi njegovi učenci ostali ujetniki svojega jaza, starih in ustaljenih praks. Zato jim ponudi novo pot: postati lovci ljudi. Ta izraz je mogoče grob, a celosten. Gre za poslanstvo ukvarjanja s človeško osebnostjo v polnem pomenu besede.«
»Meja med lovljenjem za Kristusa in Božje kraljestvo in zločinskim lovstvom je zelo tanka. Ni enoznačna in ni ravna. Teče po območju Cerkve in človeških src. V današnjem svetu se zdi, da je zelo zabrisana. Zato moramo bedeti nad seboj v Božji pričujočnosti, da spoznavamo, kaj nas dela lovce za Božje kraljestvo in lovce za pogubo. Priznati moramo, da v sebi vsi nosimo ogenj boja, ki včasih zelo žge. In če še želimo hoditi za Jezusom, nas vabi, da se odpovemo sami sebi ter se soočimo tudi s tem ognjem v sebi.«
Ob koncu je škof Peter podal enega izmed odgovorov na vprašanje, kakšni salezijanci za mlade danes: »Vaše molitveno življenje naj bo zgodba o ljubezni z Bogom, v stalnem napredovanju in tudi v bojih, ki naj bi preprečili, da bi se ta odnos v središču vašega srca, kjer počiva Božje srce, ohladil. V tej ljubezni boste varni in še naprej prepoznavni kot apostoli mladih. Marija Pomočnica je stalno zapuščala sebe, da bi bila povsem v Božjem srcu. Tam je našla svojo izvoljenost, tam je izpolnjevala Božjo voljo, tam je postala Božja in naša mati. Ona naj vedno hodi z nami.«
