+ Matild Domić SDB

»Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešíti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.« (Mt 16,24-25)

»Če kdo hoče …«, vabi Jezus. Gospodov vabljivi glas je Matilda dobesedno zapeljal in ga povabil, naj zastavi vse in se odpravi za njim. Matild je ta glas začel prepoznavati v srednji šoli, še posebej intenzivno pa, ko je že hodil na Pravno fakulteto. Nagovarjal ga je po mladih, ki so zvedavo spraševali o Jezusu, po salezijancih, ki jih je srečal v Želimljem in so ga spremljali, v notranjosti pa ga je osvojil s svojo Besedo življenja. Med njima se je začel vzpostavljati odnos svobode in ljubezni, ki pa je moral iti skozi izkušnjo velikega tedna. Najprej je bil to odnos velike mladostne zanesenosti in zaljubljenosti, pozneje pa tudi odnos notranjih in duhovnih bojev: ali je bolje reševati svoje življenje, graditi na sebi in se samouresničevati? Ali je bolje hoditi za Gospodom in se vreči v roke edini Ljubezni, ki ljubi do konca?

Matild Domić je bil krščen v župniji svojih staršev, v Gunji na Hrvaškem. Rodil se 13. julija 1985 v Ljubljani, kamor sta starša prišla iskat zaposlitve. Nato so se preselili v Šmartno pri Litiji, kjer je prejel zakrament prvega svetega obhajila in svete birme. Prav v času odločanja za srednjo šolo se je Domićeva družina preselila na Pijavo Gorico, ki spada pod župnijo Ig. Po dokaj hitri odločitvi se je Matild takrat odločil za Gimnazijo Želimlje, kjer je prvič stopil v stik s salezijanci. Maturiral leta 2004.

Po opravljenem razločevanju in pogovorih je v januarju 2007 prišel v formacijsko hišo na Rakovnik. Jeseni istega leta je vstopil v salezijanski noviciat v Pinerolu v Italiji in leto pozneje, 8. septembra 2009 postal salezijanec z začasnimi zaobljubami, ki jih je leta 2015 okronal z večnimi zaobljubami. 29. julija 2017 je bil v posvečen v duhovnika po rokah salezijanskega škofa Petra Štumpfa. Njegova pot vzgojitelja, kaplana in voditelja Salezijanskega mladinskega centra ga je vodila od Želimelj preko Rakovnika do Sevnice.

Z letošnjim letom je bil napoten v salezijansko skupnost v Mužljo, kjer bi med madžarsko manjšino opravljal službo voditelja dijaškega doma Emavs in kaplana v župniji Mužlja. Med poletjem je odšel na študij jezika v Budimpešto. V zadnjih dneh avgusta se je vrnil v Slovenijo, da se pripravi za odhod na novo pastoralno mesto.

V četrtek, 27. avgusta, se je odpravil proti Madžarski v bližino Blatnega jezera, od koder se je v petek, 28. avgusta, v zgodnjih jutranjih urah ob vračanju smrtno ponesrečil tik pred slovensko mejo, ko je spregledal pred seboj stoječi kamion in se zaletel vanj. Siloviti trk ga je v trenutku iztrgal iz naše srede.

Rajni salezijanec Matild Domić se je v polnosti vrgel v roke edini Ljubezni, vstajenjski ljubezni Jezusa Kristusa. Od večnih zaobljub, ko je obljubil, da bo do zadnjega diha živel kot salezijanec za mlade, ga je spremljalo geslo, ki povzema don Boskov stavek: »Potrudi se … do zadnjega diha!« S srcem in veseljem je bil duhovnik. Želel je biti ves Kristusov. Z veliko notranjo strastjo se je upodabljal po njem. To izraža njegovo novomašno geslo, ko izbere Jezusove besede iz Kane Galilejske: »Moja ura« (Jn 2,4). Na drugi podobici ob posvečenju v mašnika pa je dal natisniti sončno uro s sporočilom: »Carpe diem cru + cis« (Izkoristi dan križa).

Rajni sobrat Matild ni hotel rešiti svojega življenja na zemlji, ampak ga je izgubil zaradi Njega (prim. Mt 16,25) in dosegel svojo polnost. Stopil je v veselje nebes, ker mu bo Oče povrnil po njegovem delu. Njegovo zemeljsko življenje se je dopolnilo, njegovo duhovno delo pa se je šele začelo, saj nam bo izprosil novih duhovnih poklicev, da bodo zapolnili vrzel, ki je nastala za njim.

Marko Košnik, inšpektor