Ko danes, na pepelnično sredo, pričenjamo postni čas, sem si dovolil sposoditi pesem enega izmed znanih slovenskih pesnikov, da bi nam pomagala razmišljati o omenjenem svetem času.
Polnôčni zvón z visôkih lín
krepkó zaklenkal je!
Potihnil glas je violín,
strunár odbrenkal je!
Plesíšča in gledíšča se
povsód zapírajo,
v odprta pa svetíšča se
zemljani zbírajo.
S to pesmijo Simon Gregorčič napoveduje začetek postnega časa. Po veselem pustovanju se ljudje zgrinjajo v svetišča in z obredom pepeljenja na pepelnično sredo začenjajo dneve spokornosti – 40 dnevnega posta. S pepelom iz oljčnih mladik duhovnik slehernega vernika zaznamuje na čelu in pravi: »Spreobrni se in veruj evangeliju« ali »Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš«.
Oj, gréšniki mazíljeni,
proč króno in škrlát,
saj bóste vsi prisíljeni,
ukloníti smrti vrat.
Sedaj vi národom ste strah,
strah tudi vas bo zmel,
to žêzlo prah, prestól bo prah,
vi bóste prah, pepel!
Vi, ki zaklade zbirate
iz bližnjikov krví,
ki réveže zatírate —
prah bóste tudi ví!
Ti ròj, ki noč in dan prežíš,
da brata v past bi ujél,
ti smrti v zanke se ulovíš,
prah bodeš in pepel!
In tí, ki z umom, cvétom let
zdaj bahaš se vesél,
glej, prédno ti odpade cvet,
prah bódeš in pepél!
S pepelnico začenjamo nov čas v cerkvenem letu, postni čas. V tem času se bomo duhovno pripravljali na največji krščanski praznik, Veliko noč, na Kristusovo vstajenje. Trajal bo 40 dni. Pomen postnega časa je delati pokoro za grehe in se poboljšati! Kajti po grehu prvih staršev je človekova volja nagnjena k slabemu, zato se mu pogosto dogaja, da kaj zagreši. Za odpuščanje grehov je Kristus po vstajenju postavil zakrament sprave, ko se je na Veliko noč prikazal apostolom v dvorani zadnje večerje. Postni čas je primeren za pokoro, ko z dobrimi deli, molitvijo, postom in spokornimi deli zadoščujemo za svoje grehe, krepimo svojo voljo za premagovanje raznih skušnjav v boju proti grehu.
Obrnimo se torej v tem svetem času k Bogu in ga ponižno prosimo usmiljenja, opustimo posvetne skrbi in prepire. Odložimo vsak napuh, nečimrnost in jezo. Kajti Jezus nas uči: »Bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli; odpuščajte in vam bo odpuščeno; dajajte in se vam bo dalo; s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo.« Če se bomo ravnali po teh Jezusovih navodilih, bomo utrjevali božje kraljestvo v sebi in v bližnjih.
V postnem času Cerkev priporoča več molitve: ob vsakem obroku hrane, zvečer žalostni del rožnega venca, ob nedeljah ali ob petkih sveti križev pot v spomin na Jezusovo trpljenje in smrt. Spokornega duha v sebi oživljamo tudi z raznimi odpovedmi dovoljenega, z raznimi premagovanji, kot so prepiri v družini, manj govorjenja, manj kajenja, manj pitja alkoholnih pijač, več obiskov delavniških maš, vsaj dan kakšno dobro delo bližnjemu, več vljudnosti v službi in v prometu …
Na tak način bomo spolnili spodbudo ob pepeljenju: »Spreobrni se in veruj evangeliju« ali »Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš«.