Če v brskalnik vtipkate http://sandoristvan.hu/, boste našli sadove prizadevnega enoletnega dela. Ta spletna stran je namreč posvečena blaženemu madžarskemu salezijanskemu bratu Štefanu Sándorju (1914–1953), ki je bila sicer ustvarjena leta 2014, zdaj pa so jo popolnoma prenovili.
Najprej je bila spletna stran samo v madžarskem jeziku, Štefanova beatifikacija v Budimpešti 19. oktobra 2013 pa je njegovo življenje in delo razširila širom sveta. Zato je kmalu prišlo do potrebe, da se krščansko pričevanje tega salezijanskega brata predstavi v širši luči, s pričevanji in v več jezikih.
Sedaj je stran prevedena v angleščino, italijanščino in španščino. Ni pa to edina sprememba. Na strani so zbrani spisi, avdio in video prispevki o blaženem, novice o njegovih relikvijah, čas komunizma na Madžarskem, novi kraj češčenja blaženega, film in pesem o blaženem, časovnica in fotografije … Posodobitev strani dovoljuje hiter dostop do vsega.
Istočasno se bo stran razvijala naprej, saj načrtujejo zbiranje podob, spominskih podobic, predstavitev ustanov, imenovanih po Štefanu Sándorju, uradni dokumenti, devetdnevnice, želijo pa tudi pripraviti virtualni sprehod po krajih, povezanih z njegovim življenjem.
Madžarska inšpektorija se zahvaljuje salezijancu bratu Gáborju Kirnerju in Mártonu Csányju, ki sta poskrbela za prenovo spletne strani.
Štefan Sándor se je rodil v Szolnoku na Madžarskem 26. oktobra 1914. Že od malega je gojil osebno duhovno življenje in animiral svoje sovrstnike. Don Boska je spoznal preko prebiranja Salezijanskega vestnika in salezijanska karizma ga je takoj prevzela. Prve redovne zaobljube je izpovedal 8. septembra 1940 ter cvetel tako v poučevanju na poklicnih tečajih kot pri delu v oratoriju. Leta 1942 so ga poklicali na fronto, kjer je prejel srebrno vojaško medaljo. Po koncu druge svetovne vojne se je trudil za materialno in moralno obnovo družbe in se najbolj posvečal najrevnejšim mladim, ki jih je uvajal v razne poklice.
24. julija 1946 je izpovedal večne redovne zaobljube in leta 1948 dosegel naziv mojster tiskarstva. Ko se je začenjalo preganjanje katoliških šol, je moral pobegniti in se skrivati v salezijanskih hišah. Julija 1952 so ga ujeli in od tedaj ga sobratje niso več videli. 8. junija 1953 so ga obesili v Budimpešti, a to dejanje je bilo obelodanjeno šele leta 1990. Pokopali so ga v skupnih grobovih, a s pomočjo sodobnih metod obdukcij ostankov so našli njegove relikvije. Spomin na Štefana Sándorja je tako danes še bolj živ kot kdaj koli prej.
ANS