»S čim lahko primerjamo Božje kraljestvo? Podobno je kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.« Ta lepo Jezusovo prispodobo lahko primerjamo z 28. vrhovnim zborom. Bil je krajši od predvidenega, a kot se zgodi s ščepcem kvasa, se je njegovo delo komaj začelo: s svojo močjo bo prekvasil Družbo.
Vrhovni predstojnik Ángel Fernández Artime bo s svojim novim svetom našel načine, kako se bo naknadno soočil z vsemi temami in razpravami. Predvsem pa bo »duh« zbora ostal v spominu vseh.
Papež Frančišek je v svojem sporočilu podčrtal: »Možnost Valdocco vašega 28. vrhovnega zbora je lepa priložnost, da se soočite z viri in prosite Gospoda: Da mihi animas, coetera tolle. Od vas to zahteva preseganje strahov in bojazni, ki se lahko pojavijo iz prepričanja, da se je karizma zmanjšala ali se je poistovetila z določenimi deli ali strukturami. Zvesto življenje karizme je nekaj bogatejšega in spodbudnejšega od preprostega opuščanja, umika ali prilagajanja hiš ali dejavnosti; vključuje spremembo miselnosti v odnosu do poslanstva, ki ga je treba uresničiti.«
Prav tako ne moremo pozabiti besed mladih, ki so bili navzoči na Zboru: »Salezijanci, ne pozabite na nas mlade, saj tudi mi nismo pozabili na vas in na karizmo, ki ste nam jo predali! To želimo izraziti iz vsega srca. Da smo tukaj, smo uresničili sanje. Na tem posebnem kraju, v Valdoccu, kjer se je začelo salezijansko poslanstvo, ki združuje salezijance in mlade. Naša srca so v vaših rokah. Zato poskrbite za vaš dragocen zaklad. Prosimo, ne pozabite nas in nas še naprej poslušajte.«
»Salezijanstvo,« nadaljuje papež, »se je rodilo prav iz tega srečanja, ki je bilo sposobno zbuditi preroštva in vizije: sprejeti, vključiti in razviti najboljše lastnosti kot dar za druge, zlasti za odrinjene in zapuščene, od katerih se nič ne pričakuje.«
V ozračju pristne harmonije je Zbor pokazal naklonjenost in skladnost s še enim papeževim poudarkom: »Don Boskovi sogovorniki včeraj in salezijancev danes niso zgolj naslovljenci vnaprej načrtovane strategije, ampak so živi dejavniki oratorija, ki ga je treba uresničiti. Po njih in z njimi nam Gospod kaže svojo voljo in svoje sanje. Lahko bi jih imenovali so-ustanovitelje vaših hiš.«
Portret salezijanca za mlade danes lahko odseva v tem, kar o sebi trdi vrhovni predstojnik: »Kolikor je mogoče, se bom trudil biti pravi Božji človek z močno karizmatično in pastoralno istovetnostjo, daljnoviden, zmožen pogleda vere in upanja v prebiranju realnosti. Moja globoka želja je, kolikor je mogoče, da bi bil človek, sposoben očetovstva in bratske naklonjenosti, spremljanja, blizu sobratom. Vse svoje moči bom vložil v to, da bom človek, sposoben graditi enotnost, vključevati in spremljati, ustvarjati skupno vizijo, združevati razlike, okoli sebe graditi skupnost, delovati v timu in zaupati delo drugim.«
Povzeto po ANS