Škofovska sinoda ukrajinske grškokatoliške Cerkve je na 93. zasedanju, ki je potekalo 1. in 2. februarja 2023 v Lvivu v Ukrajini, sklenila posodobiti svoj liturgični koledar in preiti iz julijanskega koledarja, ki je bil doslej v uporabi v tej Cerkvi, na gregorijanski koledar. Cerkev je s 1. septembrom 2023, datumom, ki označuje začetek bogoslužnega leta, prešla na praznike po gregorijanskem koledarju. Istočasno je tudi kijevska pravoslavna Cerkev prešla na novojulijanski koledar. V skladu s to odločitvijo bodo od 1. septembra 2023 vse stalne praznike ukrajinske grškokatoliške Cerkve in ukrajinske pravoslavne Cerkve v Kijevu praznovali po novem, z ohranitvijo sedanjega vzhodnega načina praznovanja velike noči.
Gospodove in Marijine praznike ter praznike in svetnikov bodo odslej obhajali: božič 25. decembra; Gospodovo razglašenje 6. januarja; Marijino oznanjenje 25. marca; praznik varstva Blažene Device Marije 1. oktobra; svetega Miklavža 6. decembra …
Leta 2025 bodo praznovali 1700. obletnico prvega ekumenskega zbora. V pripravah na to obletnico sodelujejo v dialogu med Rimom in Carigradom o prenovljeni veliki noči, da bi jo lahko vsi kristjani na svetu praznovali na isti dan.
Poleg tega je škofovska sinoda grškokatoliške Cerkve na zasedanju, ki je nedavno potekalo v Rimu od 3. do 13. septembra, v liturgični koledar Cerkve uvedla nekatere nove svetnike, ki sicer pripadajo drugim Cerkvam sui iuris: mučenec Pavlo Hojdic (17. julij), mučenec Vasil Hopko (23. julij), sv. Šarbel Makhlouf (24. julij), sv. mati Terezija iz Kalkute (5. september), sv. Janez Pavel II. (22. oktober), sv. Anton Padovanski, (13. junij), sv. Alfonz Marija de Liguori (1. avgust) … in med temi tudi ustanovitelj salezijancev sv. Janez Bosko (31. januar).
Uvedba imen svetnikov iz drugih Cerkva sui iuris v liturgični koledar grškokatoliške Cerkve kaže na odprtost in spoštovanje, ki ga ta Cerkev do izročila svetosti latinske Cerkve in drugih vzhodnih katoliških Cerkva. Kot vzhodna Cerkev sui iuris prejema v tesnem občestvu z rimsko katoliško Cerkvijo sadove vseh dobrin in torej tudi slavo in priprošnjo svetnikov, ki jih vesoljna katoliška Cerkev predlaga vsem svojim sinovom in hčeram.
Nekateri svetniki, ki so na novo vpisani v bogoslužni koledar grškokatoliške Cerkve v Ukrajini, so neposredno povezani z meniškimi redovi ali redovnimi družbami, ki delujejo v ukrajinski grkokatoliški Cerkvi. Nekateri pa so precej pogosti in znani med verniki ukrajinske grškokatoliške Cerkve: v njihovo čast gradijo cerkve in samostani, poimenujejo ulice, jim postavljajo spomenike, častijo njihove relikvije in javno izražajo različne pobožnosti.
Za »nove« svetnike, ki so vstopili v liturgični koledar ukrajinske grkokatoliške Cerkve, bodo v bližnji prihodnosti pripravili nova bogoslužna besedila za bogoslužje na dneve njihovih praznikov, seveda v skladu z zahtevami vzhodne tradicije, obredov in po posebnem pravu ukrajinske grškokatoliške Cerkve.
Te odločitve so vir globoke hvaležnosti do sinode ukrajinske grškokatoliške Cerkve in velikega veselja za salezijance, hčere Marije Pomočnice in celotno salezijansko družino, ki je že več kot trideset let navzoča v Ukrajini, saj bodo lahko odslej praznik svojega ustanovitelja obhajali ne le v salezijanskih skupnostih in ustanovah, temveč z vso cerkveno skupnostjo v državi, skupaj z vsem salezijanskim katoliškim svetom.
ANS
