Fabio Attard na srečanju zaposlenih v salezijanskih ustanovah

Na vsakoletnem srečanju zaposlenih v salezijanskih ustanovah so se sodelavci po letu premora zaradi pandemije covid-19 zbrali v Želimljem 6. novembra 2021. Tudi tokrat ni šlo brez ukrepov, ki so še vedno v veljavi, a kljub temu je srečanje v veliko veselje vseh potekalo v živo v prostorni športni dvorani ustanove v Želimljem.

Še z večjim veseljem je glavni organizator, salezijanec Gašper Otrin, pozdravil posebnega gosta. To je bil Fabio Attard z Malte, na salezijanski ravni odgovoren za formacijo salezijancev in laikov, pred tem pa svetovalec za mladinsko pastoralo v vodstvu salezijanske družbe.

Zaposleni in sodelavci so v začetku po manjših skupinah ugotavljali, v kakšni družbi živijo, med kakšnimi mladimi delujejo in kako jih don Boskova karizma povezuje v zavzemanju za oblikovanje mladih v poštene državljane in dobre kristjane.

Fabio Attard je v osrednjem predavanju za salezijance in sodelavce izhajal iz ugotovitev pogovorov v skupinah, da se družba in z njo mladi spreminjajo ne le iz generacije v generacijo, temveč mnogo hitreje, zato moramo kot oblikovalci mladih slediti mladim in njihovim sedanjim pogledom in potrebam, ne pa nanje »pritiskati« iz naših izkušenj. Ko govorimo o formaciji, ne mislimo le na razum, temveč tudi na srce in to lahko povežemo v razumno srce, ki je sposobno ljubiti, se vživeti, biti navzoče in se zanimati.

Nato je izpostavil tri točke. Najprej je spregovoril o klicu, s katerim so sodelavci povabljeni biti med mladimi in zanje predstavljajo dom. Pandemija covida je zelo prizadela tudi mlade, saj je naraslo nasilje v družini, nad ženskami, povečala se je pedopornografija. Mladim smo torej uteha in pomoč, ko jih imamo radi na pristen in razumen način.

V drugi točki se je dotaknil teme, kako razširiti pogled. Ne smemo se ustavljati samo v trenutni situaciji, temveč poglejmo naokrog. V angleščini z novo skovanko »glocal« povezujemo globalno in lokalno dogajanje skupaj. Mladih ne vzgajamo, da bi ostali ujeti v svoj krog. Vzgajamo kot dobri pastirji.

Ljubiti na razumen način, ljubiti na pristen način, ljubiti v popolnem podarjanju samega sebe.

Ustavil se je ob pogledu salezijanske družbe na omenjeni točki, ki jih je predstavil, torej kako salezijanci gledamo na klic in kako skupaj z mladimi širimo obzorja drug drugemu. Seveda je misli podkrepil z don Boskovim zgledom ter z učenjem Cerkve.

V zaključnem delu je poudaril pomen formacije: bolj sistematičen pristop z duhovnega, pedagoškega, pastoralnega in profesionalnega vidika; skupna formacija salezijancev in laikov ter resnična potreba po izkušnji skupne formacije.

Sledilo je ponovno razmišljanje udeležencev v skupinah, po predstavitvi pa je Fabio Attard strnil sadove srečanja v naslednjih mislih.

»Najpomembnejše na naših srečanjih je, kar ste se pogovarjali in povedali. To govorim, ker je to res in ker to verjamem. Zato spodbujam, da si to zberete in zapišete. Govorimo o poslušanju mladih. Začnemo pa s poslušanjem drug drugega, med seboj. Poslušanje ni samo dejanje, poslušanje je drža. Naj navedem primer: nekdo praznuje rojstni dan in pove, koliko je star. Potem se zgodi, da drugi reče: ‘Ko sem bil jaz toliko in toliko star …’ To je primer neposlušanja. Primer poslušanja pa je, da slavljenca vprašamo, kako se v svojem odraščanju počuti!

Don Bosko je dobro poskrbel za duhovno življenje mladih z osebnim srečevanjem, nagovori, duhovnim vodenjem in podeljevanjem zakramentov.

Med seboj se je torej potrebno poslušati. To ste nakazale vse skupine: poslušaj, odpiraj, verjemi, bodi v stiku, osebno se zavzemi. Poslušanje je drža. Ko poslušaš, ne obsojaš, saj ob poslušanju nimaš časa za drugo dejavnost.

Naj povem resnično zgodbo o Toniju, živahnem dečku iz Anglije. Nekoč je šel zelo žalosten v šolo. Ravnatelj ga je vprašal: ‘Toni, kaj se ti je zgodilo?’ Deček mu je namignil, da bi se rad pogovoril. V ravnateljstvu mu je dejal, da je njegov oče doživel srčno kap. Ravnatelj mu je dejal: ‘Žal mi je. Kaj lahko naredim zanj?’ Deček je odgovoril: ‘Nič, ampak strah me je, ker moj oče ne verjame v Boga.’ Ravnatelj pa mu je odgovoril: ‘Morda tvoj oče ne verjame v Boga, toda Bog verjame v tvojega očeta.’ To je bil Tony Blaire, ki je kasneje dejal: ‘Pri 13-ih letih sem ugotovil, da je Bog ljubezen.’

Poslušati torej, biti v stiku, biti odprt in biti pomenljiv. Poslušamo in smo v stiku zato, da dajemo procesom rast, da ustvarjamo pomenljive izkušnje za mlade, jim pokažemo, da verjammo vanje. Bodimo pozorni, da naše delo z mladimi ne bo delo ‘srečne organizacije’. Nismo zabavna agencija, industrija, ne. Ustvarjamo okolje, kjer so mladi sprejeti in slišani, smo pristni in pregledni, da bi v njihovih srcih prikazali lepoto, ki je v njih samih.

Navzočnost salezijancev tukaj daje zelo lepo sporočilo. Vsi smo namreč v istem čolnu.

Ni torej vse v redu, ni vseeno. Mladi nas izzivajo in k temu nas želi voditi pot ta formacije.«

Na voljo so videoposnetki predavanja, razdeljeni v osem krajših delov, za premišljevanje, poglobitev in nadaljnjo skupno formacijo salezijancev, zaposlenih, sodelavcev in vseh, ki se trudijo za mlade v don Boskovem duhu.

1. Fabio Attard se predstavi na simpatičen način