Salezijanske konstitucije določajo, da je naloga inšpektorialnega ekonoma v soglasju z inšpektorjem in po veljavnih določbah upravljati imetje inšpektorije ter nadzorovati in usklajevati gospodarstvo posameznih hiš. Salezijanec brat Janez Krnc opravlja službo inšpektorialnega ekonoma že šesto leto.
Kako s svojega zornega kota gledate na salezijansko poslanstvo?
Naj si sposodim besede vrhovnega ekonoma, tudi salezijanca brata Jeana Paula Mullerja, ki pravi, da je naša moč v vzajemni pomoči: veliko nas je, z močmi, ustvarjalnostjo in energijo. Misel o skupnem življenju kot »globalnem bratstvu« je za prihodnost zelo pomembna in osrednjega pomena za naše preživetje glede na velike izzive, s katerimi se soočamo.
Naj dodam, da če bomo najprej sobratje sposobni živeti v solidarnosti in ponižnosti, bo naše pastoralno delo blagoslovljeno in pričevalno za čas, ki ga živimo. Hitro lahko postanemo samozadostni in vidimo le svoje osebne interese. Tudi danes je pomemben del salezijanske karizme boj proti revščini, medsebojna pomoč, solidarno gospodarstvo, odgovorno upravljanje s premoženjem, preglednost. Kot salezijanci pogosto slabo razumevamo ekonomijo in zato so tudi za nas neizbežni nadzorni in svetovalni organi, ki nam pomagajo, da postopoma dosežemo večjo strokovnost v našem upravljanju.
Imate pregled tudi nad posameznimi salezijanskimi skupnostmi?
Po salezijanskih pravilih mora vsaka skupnost in ustanova ne le oddajati obračun o svojem poslovanju, temveč pripraviti proračun za novo koledarsko leto ter ga poslati v potrditev gospodarskemu svetu inšpektorije.
Že nekaj let se trudimo bolj načrtno in dolgoročno načrtovati naše poslovanje. Glede na trenutni položaj epidemije covida-19 nas čaka razburljivo leto, ko se bo potrebno še na poseben način prilagoditi danim razmeram v družbi. Že danes moramo razmišljati, kako bomo finančno preživeli, poravnali vse obveznosti in kako bomo poplačali zaposlene in sodelavce.
Gre le za »nadzor« ali tudi pomoč?
S krajevnimi ekonomi sem v rednih stikih ob različnih priložnostih, dejavnostih in pobudah. Slediti moramo zakonom in navodilom države (FURS) kot Cerkve. Ne samo kot inšpektorija, tudi posamezne skupnosti in ustanove morajo upoštevati vsa navodila in zato je predvsem manjšim skupnostim potrebna pomoč, z vsemi pa usklajenost in poenotenost pri tem delu.
Naj navedem zadnja konkretna primera. Slovenska škofovska konferenca po dogovoru s FURS-om dala navodila za realizacijo priprave bilanc stanja verskih skupnosti v delu, ki se nanaša na vključitev nepremičnin. Povezali smo se škofije in redovne skupnosti, da bomo usklajeno pripravili vse potrebne podatke, ki bodo pregledni in odraz realnega stanja, kar je osnova za izdelavo bilance stanja.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je v letošnjem letu začel z inšpekcijskimi nadzori s področja varstva pred požari v stavbah za opravljanje verskih dejavnosti. Dejstvo je, da večina cerkva nima narejene nobene dokumentacije o varstvu pred požarom, nima izdelanega požarnega načrta, požarnega reda, niti načrta evakuacije. Mnoge cerkve nimajo nameščenih niti gasilnih aparatov. Glede na izkušnje urejanja tega področja v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku bomo lahko pomagali vsem salezijanskim skupnostim, ki skrbijo za mnoge župnijske in podružnične cerkve širom po Sloveniji.
Na letnih srečanje ekonomov skupnosti obravnavamo aktualne in konkretne reči s področja upravljanja dobrin.
Kako se je inšpektorija odzvala na področju upravljanja dobrin v tem koronačasu?
Inšpektorialno vodstvo je sobrate pozvalo k solidarnosti s posameznimi skupnostmi in ustanovami doma in po svetu, ki se bodo znašli v finančni stiski in potrebi. V smislu poštenosti in bratske solidarnosti sem vesel, da smo večinoma presegli lastni ego ter pomoč države posameznim verskim delavcem iz prvega vala epidemije namenili prav pomoči tistim, ki jo potrebujejo.
Iz česa salezijanska inšpektorija pravzaprav živi?
Od darov. Vsak salezijanec prispeva v skupno blagajno določen del darov, ki jih prejme od darovanja svetih maš, drugih darov in od prejemkov, če je zaposlen v določeni ustanovi in ustreza kriterijem, ki jih predpisuje država preko pogodb o zaposlitvah. Tudi pokojnine sobratov so eden od prihodkov inšpektorije.
Sredstva so namenjena oskrbi starejših sobratov, formaciji in izobraževanju mladih salezijancev, programom mladinske pastorale in pomoči sobratom ter skupnostim pri raznih prenovah in urejanju prostorov za življenje skupnosti in pastoralno delo.
Potem so tu še mnogi znani in neznani dobrotniki, ki v salezijanskem poslanstvu prepoznajo vzgojno in krščansko vrednoto za graditev boljšega sveta.
Inšpektorija je začela načrtno in pregledno urejati področje projektov in namenskega zbiranja sredstev.
Po vzoru drugih salezijanskih inšpektorij in na pobudo in potrditev vrhovnega vodstva smo ustanovili fundacijo. Po letu bolj načrtnega delovanja, ko smo zaposlili vodjo razvojne pisarne, je že vidnih nekaj konkretnih rezultatov. Ustanova Sklad Janeza Boska se je preimenovala v Fundacijo don Bosko z novim razširjenim aktom o ustanovitvi in spremenjenim statutom. Narejeni sta bili vizija dela in operativni načrt za leto 2020.
Osredotočili smo se na zbiranje sredstev za tri projekte in sicer: gradnja stavbe v Želimljem, obnova Koče Uskovnica in projekt Cirkus Fuskabo. Odzivali smo se tudi na konkretne izzive časa in ob prvem valu epidemije covid-19 razdelili 10 novih računalnikov družinam, ki so jih nujno potrebovale za šolanje na daljavo.
V zadnjem času se na našo fundacijo obrača po pomoč vedno več ljudi, tako mladi, ki nimajo sredstev za šolnino, družine, ki so v stiski za vsakdanji kruh, brezposelni … Bomo čakali križem rok ali jim bomo po svojih močeh pomagali? Tudi salezijanci smo bili povabljeni, da se na različne načine vključujemo v pomoč pri premagovanju posledic pandemije covid-19.