V korak z mladimi.

Prvi salezijanec sotrudnik na Slovenskem

Luka Jeran se je rodil pred 200 leti

Na predvečer misijonske nedelje so v idilični vasi Javorje pod Blegošem pripravili spominsko slovesnost ob 200 letnici rojstva svojega rojaka, ki je bil dobrotnik dijakov in duhovnik, pesnik in pisatelj, časnikar in urednik, ljubljanski kanonik in papeški odlikovanec … To je Luka Jeran (1818-1896).

Za salezijansko družino pa dodajmo, da je bil don Boskov sodobnik, da ga je obiskal in se z njim dopisoval. V tedniku Zgodnja Danica, ki jo je urejal nad štirideset let, je pisal o vnetem turinskem apostolu in vzgojitelju in si prizadeval, da bi salezijanci prišli na Slovensko. Še več, postal je prvi salezijanec sotrudnik pri nas, za to je pridobil tudi ravnatelja ljubljanskega semenišča Janeza Gogala (ki je bil izbran za naslednika ljubljanskemu škofu J. K. Pogačarju) in kateheta Janeza Smrekarja (ki je postal opat Božjega groba z mitro in pastoralom). Salezijanci so prišli na Rakovnik po prizadevanju teh treh odličnikov ljubljanske škofije.

Preroško vizijo o salezijancih na Slovenskem je Luka Jeran izročil Janezu Smrekarju, ki jo je uresničil, ko je s pomočjo sotrudnikov kupil rakovniški gradič in pozdravil prihod prvih salezijancev na Rakovnik, 23. novembra 1901.

Po slovesnosti v župnijski cerkvi na Javorju, ki jo je vodil nadškof Alojz Uran, je zadonela pesem Marija skoz’ življenje voditi srečno znaš, ki jo je zložil prav Luka Jeran kot veliki Marijin častilec, uglasbil pa jo je Ignacij Hladnik.

Praznovanje se je nadaljevalo v šoli ob gostoljubnosti občinskega in šolskega vodstva. Salezijance sotrudnike je zastopal Ivan Turk SDB, salezijansko družino pa Alojzij Slavko Snoj SDB, ki se je domačinom zahvalil za poslanstvo Luka Jerana in jim čestital za pastoralnega, pedagoškega in preroškega genija, ki je pognal iz njihove drage domače grude. Učenci so poprej obiskali njegovo domačijo, ki jo krasi spominska plošča, nato pa so z recitalom Cankarjeve črtice, v kateri je Jeranu postavil literani spomenik, ponavzočili njegovo dobroto in pedagoški etos. Ob ubranosti domačega moškega okteta in sredi množice prijaznih rojakov smo mogli začutiti utrip srca ljudi, ki v srcu dobro mislijo.

Alojzij Slavko Snoj, fotografije Jure Ferlan

Morda vas zanima tudi