V Valdoccu so ob odprtju prenovljenega in novega Muzeja Don Boskova hiša pripravili tridnevne slovesnosti, ki so potekale 2., 3. in 4. oktobra 2020.
V Valdoccu so ob odprtju prenovljenega in novega Muzeja Don Boskova hiša pripravili tridnevne slovesnosti, ki so potekale 2., 3. in 4. oktobra 2020.
Muzej Don Boskova hiša je s prenovo dobil bistveno drugačno podobo in vlogo glede na postavitev, ki so jo nazadnje posodobili leta 2000. Razstavni prostori obsegajo 4.000 m2 in se razprostirajo v 27 prostorih v celotni nekdanji Pinardijevi hiši, ne le v nekdanjih znamenitih don Boskovih sobicah.
Urejeni so prostori pod dvoriščem. Tu je namreč potekalo življenje prve skupnosti v začetkih Oratorija. V teh prostorih so dobili prostor tudi predmeti iz marijanske zbirke, ki se je nekoč nahajala v prostorih pod baziliko Marije Pomočnice.
Don Boskove sobice, ki so že od leta 1914 cilj romanj in obiskov, so sedaj urejene v popolnoma novi obliki. Obiskovalcem približajo originalnost prostorov in predmetov ter boljšo preglednost. Na ogled so postavljeni mnogi izvirni in nikoli razstavljeni predmeti iz don Boskovega življenja ter dva izvirna zapisnika o ustanovitvi salezijanske družbe.
Popolnoma novo je prvo nadstropje muzeja. V teh prostorih so razstavljena umetniška dela iz bazilike, ki so jih umaknili in opustili ter številni predmeti, povezani s prvimi don Boskovimi sodelavci. Paša za oči so tudi originalna don Boskova oblačila, prvič pa so razstavljena tudi oblačila v zlatih nitkah, ki so jih izdelali za don Boskovo beatifikacijo.
Po 60 letih sta na ogled ponovno postavljeni veliki, obnovljeni in restavrirani platni: Reffov Sveti Frančišek Saleški in Rollinijeva reprodukcija Brezmadežne.
Don Boskova soba
Eden najbolj nagovarjajočih prostorov muzeja je don Boskova soba. V njej je svetnik živel in delal 27 let. Ponovno je urejena po izvirnih načrtih in dokumentih. Ko so leta 1861 urejali hišo Filippi, so povečali del stavbe vzporedno s cerkvijo sv. Frančiška Saleškega. V drugem nadstropju so uredili pisarno in spalnico za don Boska.
Tu je preživel mnoge noči ob delu in študiju: na to spominja značilna acetilenska svetilka. Spomnimo tudi na preprosto pisarniško mizo s predali za pisma, kjer je svetnik sestavljal salezijanska pravila, pravila Hčera Marije Pomočnice in napisal množico pisem in temeljnih besedil salezijanske duhovnosti ter duhovno oporoko.
Postelja, ki so jo 1887 prestavili v sosednjo sobo, je priča razodevajočim sanjam o salezijanski karizmi in zadnjih mesecev bolezni. Izvirni so še zofa, stoli, oblazinjen naslonjač in nočna omarica. Druga oprema v sobi je starejšega izvora in je bila sem prenesena iz prve sobe, ki zdaj služi kot predsoba. Izviren predalnik v predsobi je uporabljal don Boskov tajnik.
Po svetnikovi smrti je ta soba 22 let, od 1888 do 1910 služila za pisarno in spalnico Mihaelu Rui. Spal je na revni zofi in samo v zadnji bolezni je legel na posteljo.
Kletni prostori prvega oratorija
Po mnogih desetletjih so ponovno odprti prostori prvega oratorija. Tu se je začelo obdobje skupnega delovanja don Boska in mame Marjete.
Kletne prostore prvega oratorija v Valdoccu, ki so sestavni del Don Boskove hiše, sestavljajo štirje prostori, nekdaj uporabljeni kot velika jedilnica pod cerkvijo sv. Frančiška Saleškega, prva kuhinja, prva jedilnica za mlade in velika klet. Prostore povezuje ozek in dolg hodnik.
»Vse je bilo, kakor je on hotel, nadvse preprosto. Ni trpel razkošnih prostorov, zavračal je preširoke hodnike in stopnišča in zidarji so naredili tako ozke prehode, da sta se mogla srečati samo dva. Ko je mons. Aleksander Ottaviano di Netro, škof iz Savone, prišel obiskat to hišo in je videl hodnik, ki je vodil k osrednjim uradom, je v šali dejal: Glejte, kakšno razkošje! Ne vem, ali je na svetu kak samostan, ki ima bolj ozke stopnice in hodnike.« (BiS 5, 325)
Prostore, ki so odprti za obiskovalce, so zgradili v letih 1852-1861.
Muzej
Don Boskova hiša je novi muzej, ki se je uvrstil med kulturne znamenitosti mesta Turin. Direktorica dr. Stefania De Vita dodaja: »Don Boskova hiša pripoveduje zgodbo človeka, ki je družbeno in urbanistično vpleten v mesto in je spremenil njegov zgodovinski obraz. Ob delavnicah in vrednotenja dela je pripravil prvo vajeniško pogodbo, spremenil tok izkoriščanja mladih v pravice in pravila. Vzgoja in delo sta središče don Boskovega preventivnega sistema. Na prvem mestu je zgled sveta brez suženjstva in to ozračje so dihali in živeli njegovi mladi. Gre za revne mlade, sirote in zapuščene, prikrajšane za osnovne pogoje življena, ki jih je don Bosko s svojo materjo Marjeto sprejemal in vzgajal za življenje in molitev.«
Vir: www.museocasadonbosco.it, ANS
