Prvi salezijanci so v Papuo Novo Gvinejo prispeli 14. junija 1980. Valeriano Barbero, Rolando Fernandez in slovenski misijonar, salezijanec brat Jožko Kramar so pred 43 leti v Araimiriju začeli s salezijanskim misijonom v tem delu sveta. Leta 1994 je salezijanska navzočnost postala inšpektorialna delegatura Papua Nova Gvineja pod okriljem salezijanske inšpektorije Severni Filipini.
Salezijanska navzočnost na Salomonovih otokih je spadala pod japonsko salezijansko inšpektorijo. 27. oktobra 1995 sta salezijanec duhovnik Pedro Balcazar in salezijanec brat Francis Tanaka stopila na otoška tla. Kasneje so se pridružili salezijanci Peter Nishizawa, Ambrose Pereira in Luciano Capelli, zdaj škof v Gizu. Njihova prva dejavnost je bila vodenje župnije Kristusa Kralja v Teterah.
1. aprila 2005 je bila ustanovljena inšpektorialna delegatura Papua Nova Gvineja – Salomonovi otoki in po 10 letih je vrhovni predstojnik Ángel Fernández Artime 23. decembra 2015 določil, da salezijanske navzočnosti v obeh državah poveže v vizitatorijo »bl. Filipa Rinaldija« Papua Nova Gvineja in Salomonovi otoki (PGS). Salezijanec Pedro Baquero, zdaj škof v Keremi, je bil imenovan za prvega predstojnika.
Z leti je vizitatorija rasla v smislu poslanstva in števila salezijancev (domačinov in misijonarjev iz 14 drugih držav), salezijancev sotrudnikov, prostovoljcev, članov salezijanske družine in neštetih mladih, ki so našli oporo v don Boskovem poslanstvu. Danes se mnogi prepoznajo pod imenom »boskovci« (Bosconians), med katerimi so dejavni člani združenja don Boskovih bivših gojencev ter prispevajo k izgradnji naroda in gospodarstva obeh držav s spretnostmi, znanjem in vodenjem, prejetim preko don Boskovega vzgojnega sistema.
Sveti Janez Bosko, sveti sanjač, je leta 1885 pripovedoval svoje misijonske sanje o Oceaniji. Dejal je, da je videl »skup mnogih otokov, kjer so prebivale razne vrste ljudi. Množica otrok je skušala priti do nas […] in vzklikala: ‘Pridite nam na pomoč!’ […] V daljavi je bilo videti skupine otokov, ki jih pa nisem mogel razpoznati. Zdelo se mi je, da je vse to skupaj nakazovalo, da Božja previdnost odmerja del področja salezijancem, vendar šele v prihodnosti« (BiS XVII, 432). Danes salezijansko delo v Melaneziji še naprej raste in počasi, a postopoma uresničuje te sanje.
Tako so se pogovori o novi salezijanski navzočnosti v tej otoški državi začeli že leta 2015, ko je msgr. John Bosco Baremes, škof v glavnem mestu Port Vile, obiskal Papuo Novo Gvinejo in povabil salezijanskega predstojnika Baquera, da vrne obisk. Ko se je škof Baremes leta 2017 na Papui Novi Gvineji mudil na srečanju škofov Oceanije, je uradno prosil novega predstojnika Alfreda Maravillo, naj razmisli o možnosti širitve don Boskove karizme v njegovo državo.
Leta 2018 sta Alfred Maravilla in Srimal Silva kot prva salezijanca stopila na Vanuatu. Med prvim raziskovalnim obiskom, od 7. do 10. avgusta, sta se ponovno srečala z mons. Baremesom ter Jean-Pierrom Niruo, ministrom za izobraževanje in Jeanom Mario Virelalo, direktorjem terciarnega in visokega šolstva, ki sta se oba zavezala, da bosta v celoti podprla don Boskovo delo.
Decembra istega leta je Alfred Maravilla vrhovnemu predstojniku v Rimu poročal o podrobnostih njunega raziskovalnega obiska. Vrhovni predstojnik je bil nad slišanim navdušen in je Maravillo pooblastil, da še naprej preuči možnosti in ga obvešča o prihodnjih obetih. »Kdo ve«, je dejal vrhovni predstojnik, »mogoče smo mi orodje za uresničitev don Boskovih sanj v Oceaniji!«
Od 12. do 15. maja 2019 se je salezijanec Václav Klement, tedaj vrhovni svetovalec za pokrajino vzhodna Azija in Oceanija, s Alfredom Maravillo podal na drugi raziskovalni obisk, ki je sovpadal s tamkajnjo škofijsko sinodo. Člani škofijske sinode so obema don Boskovima sinovoma izrecno nakazali, da mladi Vanuatuja nujno potrebujejo nov plamen, ki bi jim zagorel in pokazal pot. Maravilla je pred člani sinode podaril škofu Baremesu mali kipec Marije Pomočnice z besedami: »Ne moremo priti takoj, a Marija Pomočnica bo šla pred nami!«
Msgr. Baremes je 27. novembra 2019 napisal uradno pismo, v katerem je vrhovnega predstojnika povabil, »naj prinese don Boskovo karizmo na Vanuatsko otočje«. Marca 2020 je bil Alfred Maravilla izvoljen za vrhovnega svetovalca za misijone v vodstvu salezijanske družbe. »Zdelo se je, da Gospod dela tudi v zakulisju, da bi omogočil začetek tega novega dela, začenši z novim imenovanjem,« pravi sedaj nekdanja don Boskova gojenka Isabella Saleu.
Povabilo škofa Baremesa sta vrhovni predstojnik in vrhovni svet končno sprejela 24. januarja 2022, na praznik sv. Frančiška Saleškega. Vrhovni predstojnik je Alfredu Maravilli naročil, naj kot vrhovni svetovalec za misijone sodeluje s sedanjim predstojnikom salezijanske vizitatorije Gregoriom Bicomongom ml. v pripravi na novi misijon.
Med tretjim obiskom Vanuatuja, ki sta ga opravila Bicomong ml. in Maravilla od 22. do 27. februarja 2023, so 25. februarja podpisali memorandum o soglasju, ki predvideva prihod prvih salezijancev proti koncu leta 2025.
»Hvaležni smo salezijancem Papue Nove Gvineje in Salomonovih otokov, ki so se vse svoje življenje posvetili služenju mladim, da bodo prišli na Vanuatu. Na ta način uresničujejo don Boskove sanje o Oceaniji,« nadaljuje Isabella. »Ko se bo leta 2025 na Vanuatuju odprla prva salezijanska navzočnost, smo prepričani, da bo veliko mladih, kot smo mi, ljubljeni in ustvarjeni po Božji podobi, imelo priložnost izkusiti ljubezen Jezusa in Marije v don Boskovem slogu.«
»Zdaj nimamo bratov in sester le na Papui Novi Gvineji in na Salomonovih otokih, ampak lahko rečemo, da bomo imeli družino tudi na Vanuatuju! Naj živi don Bosko,« veselo sklene Isabella.
ANS
