Dragi prijatelji, vstopili smo v leto 2024, ki je res posebno leto, saj se spominjamo dvestoletnice don Boskovih sanj pri devetih letih. Te sanje so bile veliko več kot ljubka epizoda devetletnika. Bile so sanjska vizija in slutnja, kaj bo počel v svojem življenju.
62 let pozneje, ko je daroval prvo in zadnjo sveto mašo v baziliki Srca Jezusovega v Rimu, posvečeni dva dni pred tem, je don Bosko več kot 15-krat planil v jok, saj je kot v filmskem zaporedju videl prizore svojega življenja, zavedajoč se, da ga je vedno vodila Božja previdnost in še posebej roka Nje, Pomočnice kristjanov, do te mere, da je vzkliknil: »Ona je vse naredila«.
Silvestrovo leta 1862
Poglejmo si pomembno novo leto v don Boskovem življenju. Piše se 1. januar 1862. Življenjepisni spomini pravijo, da je don Bosko kljub bolezni fantom naznanil, da ima pomembno novico za vse prebivalce oratorija, velike in majhne.
»Ni mogoče opisati nepotrpežljivega pričakovanja, ki je prevevalo vse fante zaradi dane obljube. S kako nepotrpežljivostjo so prebili noč od 31. decembra na 1. januar in ves naslednji dan! S kakim pričakovanjem so mislili na večer, ko bi jim dobri oče povedal njihovo skrivnost,« zapiše don Lemoyne.
»Končno je don Bosko po večernih molitvah sredi popolne tišine stopil na prižnico in jim razkril skrivnost: ‘Vezilo, ki vam ga dajem, ni moje. Kaj bi rekli, če bi prišla k vam vsakemu posebej nebeška mati Marija in bi vam povedala kaj zaupnega? Če bi vam vsakemu pripravila listek, ki bi vam povedal, kaj vsak najbolj potrebuje ali kaj ona želi od njega? Prav! Zato pravzaprav gre. Mati Božja Marija vsakemu izmed vas izroča svoje vezilo.’ […] Že vidim, da bo kateri izmed vas hotel vedeti in bo vprašal: ‘Kako se je vse zgodilo? Mati Božja Marija sama je pisala te listke? Mati Božja Marija je osebno govorila z don Boskom? Je don Bosko tajnik matere Božje Marije?’ Na ta vprašanja odgovarjam: Ne rečem vam nič več kot to, kar sem povedal. Listke sem napisal jaz, kako pa se je to zgodilo, vam ne morem povedati in prav tako naj me nobeden ne sprašuje, kako se je to zgodilo, ker bi me spravil v zadrego. Vsak naj se zadovolji s tem, da ve, da je listek prišel od matere Božje Marije. Veste, to je nekaj posebnega! Že več let prosim za to milost in končno sem jo prejel. Zato naj vsak izmed vas ta opomin sprejeme, kakor da bi prišel iz samih ust Device Marije. Pridite torej v mojo sobo in vsakemu bom dal njemu namenjen listek.«
Don Bosko je to lahko rekel, ker je sam prejel od Marije pri devetih letih sporočilo, ki je zaznamovalo njegovo celotno življenje.
Kot salezijanci nadaljujejo pripoved tistega večera, so začeli hoditi v don Boskovo sobo po listke. Mnogi so razkrili vsebino. Na Bonettijevem, ki je zapisoval dnevne novice, je pisalo: »Pomnoži število mojih sinov«. Dobri duhovnik je priporočilo prepisal v kroniko in dodal: »Ti, o sladka moja mati, ki si mi dala ta dragi nasvet, podeli mi tudi sredstva, da ga bom mogel uresničiti. Stori, da bom mogel dejansko pomnožiti to število, med njimi pa naj bom tudi jaz.« Don Rua je prejel: »Ne izgubi zaupanja v potrebah svoje duše.«
Naslednje jutro so se mladi gnetli pred vrati don Boskove sobe, da bi prejeli listek. Zlahka si lahko predstavljam, kako je don Bosko znal doseči srce vsakega salezijanca in fanta v oratoriju, z globokim prepričanjem, kaj Marija želi za vsakega od njih. To mu je uspelo na način, v katerem je bil don Bosko vedno pravi mojster in genij: mislim na umetnost osebnega srečanja, dialoga, pogleda, ki seže v globino srca.
Ko sem prebiral te vrstice, sem se spraševal, ali ne bi uspeli to storiti tudi sami. Veliko ljudem smo poslali voščilnice. Če bi presveta Marija poslala voščilnico salezijanskemu občestvu in vsakemu izmed nas, članom salezijanske družine, don Boskovi družine, kaj bi mi napisala?
Hoditi kot don Bosko
Lepo si je predstavljati. Zagotavljam vam, da je v moji domišljiji veliko lepih stvari, ki bi jih lahko Marija prosila za nas osebno in za don Boskovo družino, rojeno, da spremlja fante in deklice sveta – zlasti najrevnejše in najbolj potrebne – v procesu rasti, zorenja, preobrazbe …
Skrivnost novega leta, ki do konca razvije skrivnost božiča, nam sporoča: »Nisi pogojen s preteklostjo. Danes lahko začneš iz nič, ker je v tebi nekaj novega. Vzemi v naročje Božje Dete, ki te popelje v stik z vsem novim, kar je na voljo, pristnim in neokrnjenim v tvoji duši. Začni znova z majhnimi, z mladimi. Zaupaj novosti v sebi! Vsak dan je prvi dan.«
Morda bi bilo dovolj, če bi za svoje vzeli besede, ki jih je Marija izrekla Janezku Bosku v sanjah: »To je tvoje polje, tukaj moraš delati. Bodi ponižen, močan in krepak.« Morda bi pričakovali več »duhovnih« nasvetov, a le skromni so lahko prijazni, saj znajo uživati v prisotnosti drugih. Ponižnost so vrata ljubezni do najmanjših, nemočnih, ranjenih od življenja.
Samo tisti, ki je je trden in močan, lahko danes kljub vsemu hodi za Jezusom. Ker hočemo videti zapornike svobodne in zatirane rešene. V kakšno sporočilo lahko revni še verjamejo?
Je poslušanje glasu iz gorečega grma, ki ne bo nikoli uničen: »Zlomil bom vaše verige in naredil, da boste hodili z dvignjeno glavo.« Marija želi, da bi salezijanci in čudovita don Boskova družina vseh časov hodili kakor don Bosko. Zato je najboljše zagotovilo vedno imeti njo kot pravo Učiteljico, ki je najprej in predvsem Mati, prava milost za našo družino.
To so izražali vrhovni predstojniki v naši zgodovini. Moj predhodnik don Ziggiotti je dejal: »’Dal ti bom Učiteljico’. Z njeno disciplino lahko postaneš moder in brez nje vsaka modrost postane neumnost. To so besede iz prvih sanj, ki jih izreče skrivnostni mož, ‘Sin nje, katero te je tvoja mama naučila pozdraviti trikrat na dan.’ Jezus je torej tisti, ki daje don Bosku svojo Mater za učiteljico in nezmotljivo vodnico na težki poti njegovega celotnega življenja. Kako se lahko dovolj zahvalimo za ta izjemen dar, ki so ga Nebesa dala naši Družini?«
Srečno novo leto 2024 z najboljšimi željami vsem vam in vašim družinam. Naj bo to lepo leto za vse nas in leto miru za še vedno trpeče človeštvo.
Kard. Ángel Fernández Artime, vrhovni predstojnik